|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Navidezni posliKakšne so nezakonite čarovnije na borzah, ki so se dogajale tudi pri nas.V dneh, ko se v kinematografih vrti še tretji del trilogije Matrica, se ljudem včasih zazdi, da obstaja alternativa tudi dejanskemu svetu; alternativa, ki je onstran našega dojemanja, za katero vedo le izbranci, ki dejansko narekujejo potek naših življenj.
Prepričan sem, da se veliki večini bralcev ta uvod ne zdi najbolj posrečen, saj v svojem natrpanem urniku zelo težko najdejo čas za iskanje metafizičnih pojavov in se še prevečkrat spopadajo z dejanskimi ovirami, ki jim grenijo poslovno in zasebno življenje. Tudi sam sodim med tiste, ki ne verjamemo v vnaprej začrtano usodo človeka in v zvezde. Zato tudi ne nameravam zapravljati svojega in vašega časa s tovrstnimi razpravami.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.
»Navidezno« pa sem začel ta članek zaradi najbolj zloglasne afere na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev od dni, ko se je Agencija za trg vrednostnih papirjev ukvarjala z nepravilnostmi Davorina Sadarja in njegovega imperija, imenovanega Dadas.
Sumljive borzne transakcije na udaru S prihodom dr. Nevena Boraka na mesto direktorja Agencije se je začel tudi boj s tistimi, ki na trgu izvajajo nedovoljene poteze. Nikakor ne trdim, da takih dejanj v preteklosti ni bilo. Nasprotno, sumljivih transakcij je mrgolelo in zaradi njih si je domači trg kapitala pridobil sloves mesta, kjer zelo ozek krog ljudi manipulira z neznanjem velike večine drugih udeležencev trga, ki povrh vsega to niti niso postali na svojo željo. Privatizacijski model je pač bil tak, kot je bil, in rezultat so bili lastniški certifikati. Ti so bili razdeljeni vsem občanom, starejšim od določene starosti, in prav tu se je skrivala največja past. Velika večina novopečenih delničarjev namreč ni imela niti najmanjšega pojma, kaj se z njihovimi vrednostnimi papirji dogaja, koliko so vredni in podobno. Tako so nekateri takoj, ko je bilo to mogoče, hiteli z njihovo prodajo, čeprav so bile takrat cene delnic največjih slovenskih podjetij na smešno nizkih ravneh. Spet drugi so se pustili prevarati raznim akviziterjem, ki so njihove certifikate odkupovali za gotovino.
Tisti, ki so bili dogajanju na borzi bližje, so to izkoriščali in napolnili svoje žepe z delnicami po smešno nizkih cenah, danes pa štejejo neznanske dobičke. Do tu pravzaprav, če odštejemo zavajajočo propagando posrednikov, ki so stranke nagovarjali k prodajam njihovih delnic, ni nič posebej spornega. Če so bila naročila strank pravilno izvedena, so bili to popolnoma zakoniti posli in nihče ne more nikomur nič očitati. Večja težava se je pojavila, ko so se začele cene delnic dvigati in so ti novodobni borzni guruji začeli preštevati svoje dobičke, še zlasti pa davke, ki jih bodo morali plačati državi. Takrat so v želji, da bi bilo tega bremena čim manj, začeli posegati po raznih metodah, med katerimi so bile tako dovoljene kot tudi nedovoljene.
Kaj je navidezni posel Na tej točki trčimo ob glavno čer tokratnega pisanja, Borakovega razmišljanja in tudi obrambe osumljenih. Postavi se nam vprašanje: Kaj navidezni posel dejansko je? Točne definicije navideznega posla ni. Je nekakšen skupen izraz za množico ravnanj na trgu kapitala, ki seveda niso v skladu s pravili borze in zakonodajo. V glavnem so se v preteklosti sklepali navidezni posli dveh vrst. Eni so bili namenjeni zmanjševanju osnove za plačilo davka od dobička in podobnim prilagajanjem bilanc posameznih podjetij. Teh je bilo nekoliko več v zadnjih letih, ko smo na trgu zaznali močnejše rasti tečajev vrednostnih papirjev. Logika je taka, da ob koncu leta izračunate, koliko davka boste morali plačati za tekoče leto. Potem najdete podjetje, ki posluje z izgubo in mu prodate določeno količino vrednostnih papirjev. Te papirje prodate po bistveno nižji ceni, kot je vaša nakupna cena in tako ustvarite izgubo. Z izgubo iz vrednostnih papirjev znižate skupni dobiček podjetja in zato plačate manj davka. Po izteku leta lahko vrednostne papirje odkupite po nizki ceni nazaj in tako se vam v portfelju nič ne pozna, davčni učinek pa je dosežen. Podjetje na drugi strani z vrednostnimi papirji sicer nekaj zasluži, a ker ima sicer izgubo, mu davka vseeno ni treba plačati. V določenih primerih povratnih transakcij ni bilo, saj so se določeni posli kompenzirali na drugih področjih ali pa so se sklepali verižni posli, to pomeni, da je bilo udeleženih več vlagateljev zaporedno. Druga oblika navideznega posla je tako imenovano parkiranje delnic. Ti posli so prav tako namenjeni izogibanju določenim oblikam davka, a povsem drugim kot zniževanje dobička. Pri koncentracijah lastništva v podjetjih prihaja do boja za prevlado in glasovalne pravice. Delničar, ki želi povečevati moč odločanja v določenem podjetju, je pri tem omejen predvsem z Zakonom o prevzemih. Takoj, ko njegov delež v določenem podjetju preseže 25 % vseh glasovalnih pravic, mora objaviti ponudbo za odkup vseh izdanih delnic, in to po ceni, ki je vsaj enaka kot najvišja cena, po kateri je kupoval delnice v zadnjega pol leta. Ker se lahko ob bojih za prevlado v podjetju cene delnic povzpnejo zelo visoko, lahko to postane včasih izredno drago in ekonomsko vprašljivo. Za nekoga, ki želi imeti v rokah oblast pri odločanju v podjetju, obenem pa ne želi odkupiti vseh delnic, je tako zelo priročna tehnika naslednja: sam postane lastnik deleža v podjetju, ki nikakor ne presega 24,9 %. Obenem za prijateljske družbe, ki ne smejo biti v njegovi neposredni kapitalski ali kakršni koli drugačni povezavi, kupi še poljubno število delnic, pri tem pa pazi, da pri nobeni od teh družb delež ne preseže njegovega ali pa 24,9 %. S pogodbami, sklenjenimi med njim in temi družbami, ki mu rabijo kot »parkirišča«, uredi razmerje tako, da zastopniki teh družb na skupščinah podjetja, katerega solastniki so, glasujejo skladno z njegovimi navodili. S tem si zagotovi prevlado v podjetju, obenem pa mu ni treba odkupiti vseh delnic. Ko mine več kot šest mesecev od njegovega zadnjega nakupa, lahko objavi ponudbo po bistveno nižji ceni kot prej.
In ker so med borznimi udeleženci tovrstne neformalne naveze znane, je večini jasno, da podjetje ni več zanimivo kot naložba, zato tudi cena delnic na trgu pade. Takrat prevzemnik odkupi še deleže drugih delničarjev in postane formalni večinski lastnik prevzetega podjetja. Do podjetja pride tako z veliko manj denarja, kot bi ga potreboval, če bi prevzem izvedel povsem regularno. Razkritje navideznih poslov Vidimo torej, da sta ta dva načina izogibanja plačilu davka nujno povezana s trgovanjem z vrednostnimi papirji. Ker vlagateljem, ki niso člani Ljubljanske borze, poslov ni treba sklepati prek organiziranega trga, temveč lahko trgujejo s klasičnimi kupoprodajnimi pogodbami, se te transakcije na trgovalnem sistemu Ljubljanske borze niso opazile. Na nesrečo udeleženih pri teh poslih, se da tovrstne posle razbrati iz registra Klirinško-depotne družbe, ki beleži vse delniške knjige javnih delniških družb v Sloveniji ter vse spremembe njihovega lastništva. Neven Borak in ekipa so se torej lotili temeljite analize sklenjenih poslov, izdelali so programsko opremo za iskanje in izločanje sumljivih poslov, prenekaterega udeleženca trga vrednostnih papirjev so povabili na pogovor, da jim je pojasnil namen posameznih transakcij iz preteklosti, in na koncu tožilstvu podali določeno število ovadb. Najbolj znan je začetek postopka odvzema licence predsedniku in namestniku uprave Ljubljanske borze. Ali je vodstvo Ljubljanske borze vedelo za nepravilnosti na trgu ali ne, je seveda vprašanje, dejstvo pa je, da bi vsaj del krivde za nastalo stanje morala prevzeti tudi uprava organizatorja trga. Bo dokazov dovolj? Čeprav sem vam opisal, kaj si vodstvo Agencije za trg vrednostnih papirjev razlaga pod pojmom navideznih poslov, pa je dejstvo, da je te posle izredno težko dokazati. V tujini so obsodbe zaradi tovrstnih kaznivih dejanj izredno redke, saj ponavadi tožilstvo ne najde dovolj dokazov za sodni epilog. Ne verjamem, da bi bilo lahko pri nas dosti drugače, zato tudi ne verjamem, da bo pri nas letelo dosti glav zaradi tega. Ni povsem izključeno, da ne bo na koncu letela predvsem glava prvega moža Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Donos našega portfelja že skoraj 16 %
Pa si poglejmo na koncu še to, kako se je v tem mesecu odrezal naš navidezni portfelj, kjer sicer ne izvajamo nikakršnih poslov, niti navideznih, a se kljub temu donos povečuje. Povprečni donos je tako narasel že na skoraj 16 %. Na Ljubljanski borzi je bila v tem času korekcija tečajev navzdol, kar se odraža tudi pri donosih delnic v našem portfelju. Tako se je donos zmanjšal pri delnicah Cinkarne, Interevrope in Tosame. Pri drugih so tečaji nekoliko porasli, izstopajo pa delnice Petrola, Luke in predvsem delnice v tujini. Tam v zadnjem času tečaji rastejo kot gobe na Pokljuki, in kot zaenkrat kaže, letina ne bo tako slaba kot se je zdelo na začetku leta.
|
|
