|
Iskalnik:
 |
|||||||||||||||
Nataša Ratej, podjetnica leta 2007"Do stvari, ki jih počneš, moraš biti zelo odgovoren. Moji uspehi so plod dolgoletnega dela. Instant zaslužki niso zame."
Nataša Ratej je svojo podjetniško pot začela skupaj z možem Iztokom leta 1990. V podjetju je skrbela za finance. Po nenadni moževi smrti pred tremi leti pa je prevzela direktorsko funkcijo.
Nataša Ratej je poklicno kariero začela leta 1986 kot razvojna inženirka na ISDN-centrali v Iskri. Čez nekaj let je popoldne začela delati tudi v podjetju Rima, ki ga je mož kot ambiciozen gradbinec ustanovil leta 1990. Na začetku je vso administracijo vodila sama.
Prinašalci novosti na trg Podjetje Rima že več kot 15 let prinaša na slovenski gradbeni trg veliko novosti. Med prvimi pri nas so na začetku devetdesetih let začeli s suhomontažno gradnjo, in sicer z montažnimi predelnimi stenami in spuščenimi stropi. V preteklih desetih letih je Rima prevzela primat med izvajalci teh del na domačem trgu. Postopoma so tej dejavnosti dodali še celovito ponudbo v gradbeništvu. V zadnjem času so vstopili tudi na trg montažnih hiš. Začeli so izdelovati nadstandardne, netipske montažne hiše, narejene po željah kupca. Zanimiva novost na trgu so bile tudi mobilne hiše Rima Mobil, ki so si jih zamislili kot mobilne enote za počitniške in poslovne namene. Potem je tu tudi sistem Flexsys, kjer gre za montažne objekte, ki se sestavljajo in povečujejo glede na potrebe lastnika.
Gradbena panoga, ki zdaj podjetju prinaša največji dohodek, ustvarja 70 odstotkov prihodkov, suhomontažna 20 odstotkov, panoga montažnih hiš pa deset odstotkov prihodkov. Gospa Ratej, po moževi smrti ste bili tako rekoč potisnjeni v prve vrste podjetništva. Kako ste se počutili, ko ste se nenadoma znašli v vlogi direktorice in lastnice gradbenega podjetja?
Vedela sem, da moram podjetje obdržati in ga voditi naprej. Podjetje sem dobro poznala, zato sem vedela, da je v dobrem stanju. Odprtih je bilo veliko poslov, ki bi jih bilo škoda prekiniti. Niti trenutka dvoma ni bilo, da ne bi nadaljevala moževega dela. Če bi me pred tremi leti vprašali, ali bom vse to, kar sem speljala, tudi res uresničila, bi vam odgovorila, da tega ne verjamem. Marsikdo je dvomil, da bom kos takemu zalogaju, vendar sem bila trmasta in tega nisem hotela slišati.
Kako so se zaposleni odzvali na spremembo v podjetju? Zelo hitro so se prilagodili in me sprejeli. Na začetku so bili morda nekoliko presenečeni. Bala sem se, da bo nekaterim padla motivacija do dela. Če ljudje ne zaupajo v človeka, ki jih vodi, se to zelo hitro zgodi. Ste si kdaj predstavljali, da boste v takem položaju, kot ste danes? Nikoli. Mož je bil vedno v prvih vrstah, jaz pa sem bila vedno v ozadju, kot svetovalka, kjer se ni bilo treba posebej izpostavljati. Seveda sem se v teh letih marsičesa naučila. Hitro mi je postalo jasno, da bom vse posledice odločitev nosila sama. V nekaterih položajih sem se na začetku počutila slabo. Še posebej ko sem se znašla v konfliktnem položaju. Ker nisem tako dobro poznala stroke, sem težko zagovarjala določeno stališče. Vtis imam, da ste odgovorna oseba, ki ne tvega z navdušenjem.
Res je. Mož je v primerjavi z mano več tvegal, jaz pa sem bila vedno bolj nagnjena k previdnosti. Videl je projekt in cilj, pot do cilja ga ni zanimala. Sicer pa sem tudi prej vedno pazila, da so bili posli, ki smo jih delali, na dobrih temeljih, in da nismo imeli preveč tveganih projektov hkrati. Moja filozofija je, da moraš biti zelo odgovoren do vsake stvari, ki jo počneš. Vedno poskušam delati skladno s svojimi prepričanji. Če mislim, da kaj ne gre, se raje umaknem. Verjamem v to, da so uspehi, ki jih dosegam, plod dolgoletnega dela. Instant zaslužki niso zame. Če si pošten do kupca, boš morda malo manj zaslužil, vendar boš čez pet let še vedno tukaj. Vsako stvar poskušam izvesti tako, da nobenemu ne delam škode in da je vse dolgoročno. Kako vidite prihodnost podjetja? Kakšni so vaši poslovni načrti za prihodnjih nekaj let? Idej je veliko. Pogovarjali smo se tudi o trgovini. Predvsem bi rada delala na podobi vrhunske kakovosti podjetja na vseh ravneh in v vseh panogah.
Trenutno veliko vlagamo v razvoj montažnih naselij, ki bodo nekaj posebnega. Načrtujemo, da bomo postavili prvo naselje svojih montažnih hiš v Bevkah pri Ljubljani. Naselje je zasnovano tako, da je okolju prijazno, ekološko, varčno in tako naprej. V tej smeri bomo poskušali razvijati tudi svojo prihodnjo ponudbo.
Gradnja montažnih hiš finančno gledano še ni vaša najdonosnejša dejavnost, vendar jo kljub vsemu vidite za prihodnost kot eno najperspektivnejših. Zakaj? Na trgu montažnih hiš je v Sloveniji že kar veliko ponudnikov. Kako, da ste se odločili, da stopite na ta trg? Montažne hiše so vsekakor izdelek, ki je lahko v prihodnje zelo zanimiv na domačem in tujem trgu. Konkurenca je res velika, vendar se še najde prostor. Veliki proizvajalci so vse zasnovali na ideji množične proizvodnje in izvoza v tujino. Rima je razvila svojo proizvodnjo z individualnim pristopom, ki ga drugi ponudniki na tem področju še niso imeli. To so netipske montažne hiše, ki so narejene povsem po željah kupcev. Res je, da montažne hiše v Sloveniji še niso v tako velikem razmahu, vendar je videti, da bo to izdelek, ki ga bo trg v prihodnje vse bolj potreboval. Ali je Rima na trgu že prepoznavna po montažnih hišah? Mislim, da je, vendar je prav tako res, da nismo bili tako agresivni s trženjem. Tisti, ki kaj vedo o montažnih hišah, nas dobro poznajo.
Po čem so vaše montažne hiše drugačne, kaj je njihova največja prednost? Mislim, da je naša največja prednost, da se povsem prilagajamo kupcu, da ne ponujamo tipskih montažnih hiš. Kakovostno bivalno okolje hočemo prodajati ljudem, ki vedo, kaj hočejo. Prepričana sem, da je kakovost naših sten boljša kot od večine konkurence, saj uporabljamo samo naravne materiale. Zdaj ponujate montažne hiše samo v Sloveniji. Ali načrtujete z njimi v prihodnje stopiti tudi na tuje trge? V tujini še nismo prisotni in prav odhod v tujino je ena od odprtih opcij za prihodnost. Zavedamo se, da je treba na tuje trge, vprašanje je samo, kam. Bolj mi je všeč Zahod, čeprav je tam konkurenca zelo velika, vendar se še najde prostor za nove ponudnike. Glede tujine se še nekoliko iščemo, vendar bomo v naslednjih treh do petih letih ta korak morali naredili. Slovenski trg na tem področju se še ne bo tako hitro povečal.
|
|
