Nastaja tretja slovenska brezcarinska cona

Avtor: Nives Pahor | Objava: 10.02.2004

Ekonomsko-poslovna cona Zavrč-Cestica ob slovensko-hrvaški meji je neke vrste brezcarinsko območje, ki ponuja podjetjem številne ugodnosti za poslovanje. Projekt je še v razvoju in zanj iščejo vlagatelje.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se odpirajo številne priložnosti za slovensko-hrvaško sodelovanje na naši južni meji. V Halozah, ki sicer veljajo za izrazito turistično območje, so na območju mednarodnega mejnega prehoda Zavrč-Dubrava Križovljanska, uvideli eno od priložnosti v tako imenovani Ekonomsko-poslovni coni na območju občin Zavrč (Slovenija) in Cestica (Hrvaška). Idejo so pozitivno sprejele tako državne oblasti kot tudi lokalne skupnosti in Evropska unija. Trenutno za projekt iščejo strateškega partnerja, glavnega vlagatelja, ki bi prispeval k hitrejšemu razvoju cone.

Nadaljevanje članja ke vidno samo naročnikom.

Cilj projekta je v času, ko je Slovenija tik pred vstopom v Evropsko unijo, Hrvaška pa ne, vzpostaviti infrastrukuro tudi za poznejše nemoteno delovanje podjetij v tem prostoru.

Od kod ideja ekonomsko poslovne cone

Ideja o sodelovanju na ekonomsko-poslovnem področju sega v leto 1999, ko je šest slovenskih in osem hrvaških občin podpisalo v Trakošćanu pismo o nameri o čezmejnem sodelovanju na različnih družbenih področjih (gospodarstva, športa, kulture ...). Glavni cilj pisma je bil čim bolj omiliti vpliv meje na prebivalce, tako so tudi prišli do ideje o vzpostavitvi skupne ekonomsko poslovne cone Završče-Cestica. Občine so tako leta 2000 tudi dejansko začele čezmejno sodelovati z manjšimi projekti na področju športa, kulture, turizma ...

Ekonomska, ne le poslovna cona

Projekt Ekonomsko-poslovne cone obsega približno 30 hektarjev zemljišč, na slovenski in hrvaški strani. Izbrano območje je ob tretjem največjem mejnem prehodu po tovoru blaga med Slovenijo in Hrvaško in hkrati prvem največjem mednarodnem prehodu v drugi kategoriji (samo blago in osebe). Letno prečka mejni prehod okrog 180 tisoč tovornjakov, število pa iz leta v leto narašča. Ekonomska cona je neke vrste brezcarinska cona, ki ponuja podjetjem številne ugodnosti za poslovanje (glej okvirček). Po Evropi je takih con precej, v Sloveniji pa imamo trenutno eno v Kopru in eno v Mariboru. V prostih ekonomskih conah so mogoče proizvodne in storitvene dejavnosti, bančništvo in druge finančne storitve, veleprodaja, zavarovalništvo in pozavarovalništvo.

Viri financiranja

Kot pravi Jernej Golc iz LPC Haloze, zdaj na slovenski strani za projekt iščejo strateškega partnerja, večje podjetje ali skupino podjetij, ki se jim zdi projekt ekonomsko zanimiv in so pripravljeni vanj vlagati in prevzeti njegovo upravljanje in razvoj. Trenutno upravljata projekt LPC Haloze na slovenski strani in podjetje InterIn na hrvaški strani s skupno upravo.

Skupna vrednost vložka v projekt je 1,5 milijarde tolarjev za naslednjih pet let. Približno 500 milijonov tolarjev bodo dobili iz različnih evropskih programov (strukturni skladi, Interreg). Kot opozarja Jernej Golc, se zdaj res pridobivajo sredstva EU za vzpostavitev osnovne infrastrukture z obeh strani meje, a težave bodo, če ne dobijo primernega strateškega partnerja, saj po pravilih ne morejo graditi infrastrukture, če za njimi ni konkretnih podjetij s konkretnim interesom, zato je zdaj poglavitna naloga najti glavnega partnerja.

Zdaj kažejo interes za prevzem upravljanja v glavnem tuja podjetja iz Nemčije in Škotske, kjer imajo zdajšnji upravljavci tudi predstavnika, ki tržita ponudbo in iščeta potencialne vlagatelje. Z nekaterimi so se že pogovarjali.

Zanimanja za poslovanje v coni

Zanimanje za poslovanje v coni je trenutno precejšnje, tako pri domačih kot tujih podjetjih (ponudbe prihajajo z vse Evrope), ki pa jih ne zanima prevzeti celotnega projekta. To so predvsem mala in srednja podjetja, ki izvažajo na tuji trg in iščejo prostor za opravljanje dejavnosti. Z njimi bi lahko že zdaj zapolnili prostor. V decembru so v okviru poslovne cone ustanovili tako imenovani izvozni klub kot pomoč podjetjem pri osvajanju tujih trgov. Klub bo promoviral povezovanje, zastopanje in trženje cone in podjetij v coni.

Prednosti poslovanja v ekonomsko-poslovni coni Zavrč-Cestica

1. Če je podjetje registrirano na Hrvaškem in v Sloveniji, bo lahko – po vstopu Slovenije v EU - v EU izvažalo in iz EU-ja izvažalo polizdelke in izdelke v različnih fazah proizvodnje na razdalji 100 metrov.
2. Če je matično podjetje zunaj EU-ja in posluje na slovenski strani cone, imajo njegovi izdelki ob uvozu v cono praktično odprto pot po celotnem EU-ju.
3. Če podjetje izpolnjuje pogoje za vključitev v ekonomsko cono, lahko izkoristi znižano stopnjo davka od dobička (10 odstotkov namesto 25 odstotkov), davčne olajšave pri vlaganjih v osnovna sredstva in ugodnosti pri zaposlovanju brezposelnih oseb.
4. V ekonomsko cono je mogoče uvažati blago iz tujine in Slovenije oz. Hrvaške, izvažati blago v tujino in prosto opravljati storitve (brez carine). Carinskih in drugih dajatev ni tudi pri oskrbi prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovega osebja.
5. Podjetja imajo možnost sofinanciranja prek različnih finančnih virov, z organiziranim dostopom do podpornih ustanov.
6. Na voljo so ugodnosti aktivne politike zaposlovanja s sofinanciranjem odpiranja novih delovnih mest.
7. Na voljo so ugodnosti za usposabljanje in zaposlovanje krajevnega prebivalstva.
8. Podjetjem so na voljo storitve izvoznega kluba in s tem možnost mednarodnega poslovanja.

Vir: Zloženka Ekonomska poslovna cona Zavrč-Cestica

Dodatne informacije: www.halo.si.