Naredite svoj grozd

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.11.2003

Deluje že 39 grozdov, 89 pa jih je potencialnih, tako ocenjujejo: tudi vi lahko začnete ustvarjati grozd

Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2000 pripravilo pilotni projekt povezovanja podjetij v zdaj že tako priljubljene grozde. Prve pobude so prišle iz avtomobilske, transportno-logistične in orodjarske industrije, danes pa deluje že sedem velikih, tako imenovanih, nacionalnih grozdov, v katerih je vključenih 350 podjetij in ustanov.

Čeprav so ti grozdi odprti za vsa podjetja ne glede na velikost, mala podjetja v njih niso našla pravega mesta. Ministrstvo je zato pozneje pripravilo poseben projekt »Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji«, s katerim je želelo poiskati obstoječe podjetniške mreže oziroma tista mala podjetja, ki bi bila zainteresirana za to obliko povezovanja. Že prvi odzivi s terena so pokazali, da so podjetja lačna sodelovanja oziroma mreženja. Na ministrstvu so ugotovili, da imamo že 39 grozdov, in da obstaja potencial za nadaljnjih 89. Zainteresirani podjetniki so na razpisu za podporo regionalnim in lokalnim grozdom prijavili celo šestkrat več potreb, kot je bilo na voljo sredstev. Povprečen podjetniški grozd sestavlja pet podjetij, v njem so podporne ustanove, manjkajo pa razvojno-raziskovalne ustanove, ki bodo prej ali slej morale dobiti svoje mesto v grozdih.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Grozdenje je evropski trend

Intenziven razvoj grozdov se je v Evropi začel šele v zadnjih desetletjih. Študija, ki so jo opravili v Evropski uniji, je pokazala, da danes prevladujejo mladi grozdi, ki so nastali po letu 1970. Med njimi je največ regionalnih grozdov. Povprečen regionalni grozd sestavlja manj kot 200 podjetij, ki imajo skupaj zaposlenih 2000 ljudi. Jedro takšnega grozda so mala in mikro podjetja, ki se povezujejo zaradi spodbujanja inovacijske dejavnosti, konkurenčnosti ter razvoja novih izdelkov in storitev. Zanimivo je, da so se grozdi začeli tesneje povezovati z raziskovalnimi in drugimi podpornimi ustanovami šele po letu 1990 in v zadnjih letih tudi z multinacionalkami.

Izkušnje iz prakse

Zakaj kar naenkrat tako veliko zanimanje za grozdenje?

Državna podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Mateja Dermastia trdi, da so grozdi priložnost za povečevanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in za dvig dodane vrednosti. V grozdih nastaja novo znanje, pospešuje se proces inovativnosti in izkoriščajo se sinergični učinki, ki nastajajo zaradi povezovanja. Vse to pa so merljivi in za podjetja privlačni učinki.

Tako menijo tudi tisti podjetniki, ki so se začeli povezovati, še preden se je sploh začelo govoriti o grozdih. Jože Kos, lastnik Mizarstva Kos s Polšnika nad Litijo, trdi, da danes ustvarijo približno tretjino prihodkov prek grozda. Podjetje bi sicer lahko uspešno poslovalo tudi brez grozda, vprašanje pa je, ali bi sami sploh dosegli današnjo raven. V grozd za urejanje vrtov so se namreč pred osmimi leti povezala mlada podjetja, ker na začetku preprosto niso imela dovolj dela. Z združitvijo so strankam med prvimi v Sloveniji ponudili celovito storitev pri urejanju vrtov, od načrtovanja vrta, gradbenih del, zasaditve, ključavničarskih in lesenih izdelkov (pergole, ograje, nadstreški...) do postavitve bazenov in osvetlitve. V grozdu Naš vrt sodeluje sedem podjetij, v katerih skupaj z njihovimi kooperanti dela preko sto ljudi. Jože Kos v zadnjem času v projekte vabi tudi druge ustanove, kot sta srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane ter večja podjetja.

Po besedah Jožeta Kosa je eden od ključnih pogojev za uspešno delovanje grozda organizacija. V grozdu odnosi med partnerji niso klasični kooperantski, kjer bi bil eden nosilec posla, drugi pa podizvajalci. »Pri nas je vsak član enakopraven in vsak dela za svoj račun,« pravi Jože Kos. Člani so pri notarju podpisali izjavo, da delujejo kot neformalno združenje in na tej podlagi kot skupina pridobili certifikat Slovenska kakovost.

»Grozd je stvar ljudi, in če si dva nista simpatična, v grozdu ne moreta delati skupaj. Člani grozda morajo biti prijatelji in si zaupati, za to pa je potreben čas. Država sicer lahko daje pobude in prek strokovnjakov pomaga podjetnikom razmišljati o povezovanju. Lahko tudi plača izobraževanje članom grozdov. Ne more pa po sili ustanavljati grozdov, ker bo neka umetna tvorba dolgoročno težko preživela,« je prepričan litijski podjetnik.

Izkušnje Jožeta Kosa kažejo, da z rastjo in uspešnostjo grozda naraščajo tudi izzivi. V njihovem primeru so podjetja povečala prihodke za desetkrat, postala so večja in pojavile so se potrebe po novih znanjih iz organizacije, vodenja, trženja in še kaj. Razlike v videnju skupne prihodnosti so med podjetniki vedno večje. »Ker imamo vsi preveč dela, nekateri niso več toliko zainteresirani za sodelovanje. Zdaj je naš glavni izziv izdelava skupne vizije, pri čemer nam pomagajo zunanji strokovnjaki.«

Kakšna naj bo vloga države?

Jože Kos torej opozarja, da grozdov ne more ustvariti država, temveč podjetja sama. Tako kažejo tudi izkušnje iz drugih držav, kjer imajo z grozdenjem več izkušenj. V Italiji, na primer, so grozdi nastajali spontano, brez vtikanja države. Mnogokrat niti podjetja sama niso načrtovala grozda, pa so ga na koncu oblikovala. Na nedavni predstavitvi regionalnih grozdov je Vanja Hazl (Pospeševalni center za malo gospodarstvo), vodja projekta regionalnih grozdov, predstavila zanimiv primer italijanskih zlatarjev. Pred dvajsetimi leti se je osem zlatarjev povezalo z namenom, da bi se skupaj zaščitili pred krajami in vlomi. Zaščita je bila za vsakega posameznika predraga, zato so se preselili na skupno lokacijo, postavili skupni varnostni sistem in tako znižali stroške varovanja. Iz skromne pobude se je z leti razvil grozd 350 zlatarjev, ki so se vsak posebej specializirali, skupaj pa vodijo izobraževanje, prodajo na veliko in še nekatere funkcije.

Slovenija je ubrala nekoliko drugačno pot, podobno kot sosednja Avstrija. Država je vso pobudo za oblikovanje grozda prepustila podjetjem, pri čemer jim sama pomaga pri pripravi strateških usmeritev razvoja grozda, razvoju komunikacije med člani in opredelitvi notranje organizacije grozda. Ministrstvo za gospodarstvo razvoj posameznega grozda podpira dve leti, po tem obdobju ga morajo podjetja vzdrževati sama.

Pomisleki ob uvajanju grozdov

Nastajanje grozdov in povezovanje podjetij z zadovoljstvom spremljajo tudi strokovnjaki. Ob tem pa opozarjajo na nekaj pomanjkljivosti sedanjega modela spodbujanja grozdenja in na preveliko evforijo. »Grozd mora nastati iz nuje podjetij in ne zaradi luksuza. Zanj mora obstajati naravna potreba, mora temeljiti na inovaciji in mora imeti merljive rezultate,« trdi podjetniška svetovalka Irena Kafol. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je ves trud zaman.

Dr. Bogomir Kovač, profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani, meni, da se je država preveč enostransko usmerila na koncept grozdenja, ki je samo eden od stebrov mreženja. »Po mojem mnenju bi morala podjetjem ponuditi še več takšnih stebrov. Država se je ustrašila, da bo še z enim stebrom imela težave, a prav zato jih bo imela, ker se je sama omejila.« Dr. Kovača vse skupaj spominja na prizadevanja za dvig kakovosti poslovanja, ko je država podjetjem ponujala sistem 20 ključev. Namesto vsiljevanja enega sistema, ki ni univerzalen in morda tudi ne najboljši, bi morala ponuditi pet ali šest orodij, kar bi podjetja laže sprejela.

»Druga pomanjkljivost sedanjega modela je usmeritev v čisteproizvodne in tehnološke grozde. Seveda je tehnološki razvoj potreben, ker tu zaostajamo za razvitimi državami, toda vsaj tako pomembna je tržna usmeritev. Te pa v sedanjih grozdih ne vidim,« opozarja dr. Bogomir Kovač. S tem poziva tudi podjetja, naj dajo več poudarka trženju, ker bodo le tako lahko izkoristila potencial inovativnih izdelkov.

Tako kot je ugotovil že Jože Kos, tudi dr. Bogomir Kovač vidi eno od večjih nevarnost za podjetja v izbiri organizacije grozda. »Grozd mora biti izrazito projektno organiziran, se pravi, da člani grozda sodelujejo pri posameznih projektih, sicer pa vsak ohrani svojo avtonomnost. Mreža, ki je samo način komuniciranja med člani, mora ostati mreža.« Po njegovem mnenju trše oblike organiziranosti, kot so na primer skupna podjetja, vodijo v zbirokratiziranost in zato niso primerne.

Najčistejši grozd

Smisel grozdov je povečanje prihodkov in gospodarska rast podjetij, saj so ta v boju za stranke zaradi odprte tržne tekme primorana delati bolje in učinkoviteje. Ni pa to edini cilj, ki ga grozdi zasledujejo. Po M. Porterju, priznanem ameriškem avtorju in očetu ideje grozda, grozd večkrat ponuja inovativno rešitev problema, ki ga ni moč premostiti po ustaljeni poti. V vrhniškem podjetju Barjans so pri svojem delovanju kot problem prepoznali nezmožnost grajenja konkurenčne prednosti na trgu, saj so pri delu – ukvarjajo se s sistemi čistoče - vse prevečkrat naleteli na nezavedanje odgovornih o pomembnosti čistoče. Za njih je bila organizacijska oblika grozda rešitev, ki pomaga premagati obstoječe omejitve.

»Danes se v Sloveniji govori le o zagotavljanju, ne pa o obvladovanju čistoče. Obstaja namreč občutna razlika med omenjenima standardoma, saj le z obvladovanjem lahko ustrezen higienski nivo nadziramo v popolnosti,« trdi Barbara Žitko, vodja trženja in prodaje v Barjansu. Zaskrbljujoče je celo tam, kjer skrbijo za mlade. »V vrtcih in šolah čistila kupujejo preko javnih razpisov, kjer je najpomembnejše merilo za nakup cena,« pravi o enem od razlogov za nastanek grozda Žitkova.

Zamisel o grozdu se je v Barjansu porodila bolj sama od sebe kot načrtno. Grozd so zasnovali široko, vanj pa povabili župane občin, predstavnike vrtcev, šol, stroko, podjetja in javnost. V grozdu so predvideli tudi institucije, ki ga bodo poganjale; forum, svet komisarjev in častno razsodišče naj bi na območju posameznih občin skrbeli za njegovo utečeno delovanje. S skupnim delovanjem želijo dvigniti zavedanje o pomembnosti čistoče med prebivalstvom na višjo raven, kar naj bi podjetjem, kot je njihovo, omogočilo več priložnosti za delo in s tem višjo gospodarsko rast.

Po besedah Barbare Žitko je zanimanje lokalnih skupnosti višje, kot so pričakovali, prvi projekt pa se bo zgodil kar na domačih tleh, na Vrhniki. To bo menda tudi prva priložnost, da se ljudje na temo nezadostne čistoče med seboj slišijo, in kot dodaja Žitkova, tudi zaslišijo.

Nasveti za oblikovanje grozda

Jože Kos iz svojih izkušenj z oblikovanjem grozda podjetnikom svetuje naslednje:

1. Člani grozda morajo imeti močan skupen interes oziroma skupen cilj.

2. Dejavnosti članov grozda se morajo dopolnjevati - vsak član izvaja en del skupnega izdelka ali storitve.

3. Člani morajo biti ne samo strokovnjaki na svojih področjih, ampak si morajo biti med seboj tudi simpatični. Ta zahteva je zelo pomembna.

4. Sodelovanje mora potekati po projektih, kjer so cilji, vloge in naloge jasno opredeljene.

5. Vsak član naj dela za svoj račun.

6. Zelo pomembno je medsebojno zaupanje, ki ga še okrepimo skozi izvedbo projektov.

7. Obvezna so izobraževanja, posebno o timskem delu in komuniciranju med člani.