Napredna podjetja uspevajo tudi v turbulentnih časih

Ekonomsko gledano je vaš zaposleni vreden toliko, kolikor je njegova dodana vrednost. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bruto dodana vrednost na zaposlenega leta 2012 znašala 37.187 evrov, kar je bilo največ v zadnjih petih letih. Psiholog Seligman je prvi opozoril, da se podjetja preveč osredotočajo na svoj ekonomski kapital. Zaposlene obravnavajo kot strošek namesto kot razvojni potencial podjetja, kar še posebej prihaja do izraza v času krize. Vodstvo razmišlja, koga bodo odpustili, namesto da bi načrtovalo, kako bodo v podjetje pritegnili mlade talente in obdržali najboljše kadre. Predvsem pa pozabljajo na skriti, neizkoriščeni potencial podjetij, to je samozavest, optimizem, pogum, (za)upanje, prožnost in ustvarjalnost zaposlenih, kar Seligman opredeli kot pozitiven psihološki kapital.

Razvoj pozitivnega psihološkega kapitala zaposlenih

Tradicionalni avtokratski stil vodenja od »zgoraj navzdol« z enosmernim pretokom informacij (dajanje navodil, razdeljevanje delovnih nalog, ukazov, nadzora) ubija pozitivni psihološki kapital zaposlenih. Raziskave so namreč pokazale, da sproščeni, opolnomočeni zaposleni, ki jih vodja (direktor ali menedžer) vključuje v iskanje predlogov, rešitev, razvoj novih izdelkov ali strategij, ustvarjajo večjo dodano vrednost za podjetje kot tisti, ki vodji sledijo iz neznanja, negotovosti ali strahu. S podjetjem se identificirajo celostno, na treh ravneh: z drugimi zaposlenimi, z vodjo in s poslanstvom organizacije ter s svojim delom skušajo po svojih najboljših močeh prispevati k uresničevanju skupne vizije podjetja.

Da bi torej v svojem podjetju lahko aktivirali potencial psihološkega kapitala, moramo na čelo postaviti pravega, avtentičnega vodjo, ki bo zaposlene-sledilce pritegnil s svojo vizijo, energijo, iskrenostjo in odprtostjo.

Prvo desetletje avtentičnega vodenja

Že starogrški misleci so se spraševali po bistvu človeka, po »resničnem jazu«. Avtentični človek misli in deluje v skladu s svojimi temeljnimi vrednotami, ki jih je razvil v primarnem družinskem okolju, upoštevajoč svoja čustva, osebno zgodovino, potrebe in želje. Sebe in druge sprejema takšne, kot so: z vsemi znanji, izkušnjami, talenti in omejitvami vred.