|
Iskalnik:
 |
Napeti odnosi med vodjemaSpoštovani, imam kar velim problem v vodstvu moje ekipe. Starejši vodja, odgovoren za eno področje, nikakor ne sprejme drugega, mlajšega vodje, ki pokriva drugo področje, delovni procesi pa zahtevajo njuno tesno sodelovanje. Starejši vodja meni, da ima on vedno prav, zaradi »kilometrine«, ki jo ima pri podjetju. Jaz vidim, da ni tako, pogovoril sem se že z obema, vendar se starejši vodja ne želi prilagoditi novi situaciji in sprejeti enakopravne vloge mlajšega vodje. Bojim se, da mlajši vodja, za katerega menim, da je zelo sposoben, zaradi odnosa starejšega ne bo zdržal v podjetju. Kaj mi predlagate, kako naj rešim nastalo situacijo?
Za bolj poglobljen nasvet bi moral imeti še nekaj več informacij. Predlagam, da angažirate zunanjega strokovnjaka, svetovalca, ki se bo pogovoril z vsemi tremi, z vami in obema vodjema. Na osnovi izvedenih intervjujev bo lažje svetoval, kako naprej.
Glavna naloga podjetja je seveda uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev in temu morajo slediti tudi vodje pri svojem delu. Motnje v sodelovanju in komunikaciji med vodjema slabijo kakovostno delo, zato boste skupaj z zunanjim svetovalcem verjetno morali določiti komunikacijske standarde, ki jih bo moral upoštevati in izvajati tudi starejši vodja. Če se jih ne bo držal, pa bo za podjetje verjetno bolje, če boste razmislili o njegovi zamenjavi in ne boste čakali, da vam mlajši vodja »pobegne«. Ko boste določili komunikacijske standarde in pravila sodelovanja, je treba vodji tudi seznaniti z možnimi posledicami neupoštevanja teh. Če se ne boste odločili za sodelovanje zunanjega strokovnjaka, predlagam, da sami na srečanju z obema vodjema analizirate nastalo situacijo, odprete vzroke zanjo ter se skupaj dogovorite za pravila, ki naj veljajo v medsebojni komunikaciji. Pravila zapišite in se dogovorite, kaj pomeni neupoštevanje pravil – določite posledice oziroma kazen za nespoštovanje dogovorjenega.
Uspeh je navadno večji in hitrejši, če angažirate zunanjega strokovnjaka, saj ni obremenjen z notranjimi odnosi in »hišno zgodovino«, udeleženi pa mu težje očitajo kakšno pristranskost in se tudi težje izvijejo iz oblikovanja komunikacijskih standardov, ki jih bodo morali upoštevati pri svojem delu.
|
|
