Nanotehnologija

Večini ljudi je izraz nanotehnologija še vedno nekako tuj, neznan. Nanotehnologijo naj bi se »šli« raziskovalci v velikih laboratorijih. Do neke mere je to kar prava slika, po drugi strani pa je nanotehnologija že prisotna v proizvodnih podjetjih, izdelke, narejene iz nanomaterialov, pa lahko kupimo in uporabljamo vsi kupci. In takih je več, kot si mislimo.

 

Nanotehnologija se ukvarja z raziskovanjem, obdelavo in proizvodnjo snovi ter struktur na velikostnem področju, manjšem od 0,1 mikrona. Za primerjavo: to je približno tisočkrat manj od debeline človeškega lasu. Kaj se da v teh dimenzijah sploh narediti uporabnega? Ogromno. Materiali, ki se jih obdeluje v atomskem in molekularnem merilu, dobivajo povsem nove lastnosti in s tem uporabne vrednosti. Iz teh materialov lahko izdelujemo povsem nove izdelke ali pa oplemenitimo že obstoječe, da dobijo bistveno boljše lastnosti. Zaradi tega nekateri posledice nanotehnologije primerjajo z učinki, ki jih je prinesel razvoj informacijske tehnologije v prejšnjem stoletju.

 

Nanomateriali se že zdaj kar precej uporabljajo v elektroniki. Dr. Iztok Kramberger z mariborske univerze tako pravi, da bi izraz mikroelektronika pravzaprav morali zamenjati z nanoelektronika. Tam na velikosti kvadratnega centimetra dobimo kar 10 na dvanajsto sestavnih enot. Tranzistorji v računalniških procesorjih imajo debelino le nekaj atomov in jih merimo v nanometrih. Dvojedrni Intelov Penryn ima tako vgrajenih 400 milijonov tranzistorjev. Motorola pa je izdelala zaslon, ki se na kratko imenuje NED in je ne samo boljši, ampak celo cenejši od zdaj udomačenih LCD-zaslonov. »Na trg bo prišel, ko se bo prodaja LCD-jev izčrpala. Velike korporacije namreč lahko zadržujejo razvoj in čakajo na ugoden trenutek, da z novostjo pridejo na trg,« pojasnjuje dr. Kramberger.