Namesto »tajkunov« so žrtve podjetniki

Če bi stranke, ki so zmagale na tokratnih državnozborskih volitvah in bodo sedele v novi vladi, analizirale, katere predvolilne obljube so jih pripeljale v državni zbor in vlado, bi ugotovile, da je pri večini volivcev zavzemanje za obdavčitev kapitalskih dobičkov tako imenovanih »tranzicijskih tajkunov«, kot se je znal pred volitvami slikovito izraziti kandidat za novega finančnega ministra dr. Andrej Bajuk, ki je izrazito navijal za to obdavčitev, padlo na plodna tla. Kdo pa ne privošči direktorjem, ki so zlahka prišli do deležev v svojih podjetjih, da plačajo davek na izkupiček, če te deleže prodajo. Ne nazadnje, kaj pa mislijo, da so, ti novodobni bogatini, zakaj bi vsi majhni ljudje davke plačevali, oni pa bi bili izjeme?  

Toda bolj ko se bliža 1. januar, ko bo nova dohodninska zakonodaja stopila v veljavo, bolj raste spoznanje, da je menedžerjem lahko, teže pa je podjetnikom. Spomnimo, da novi zakon o dohodnini predpisuje, da bo po novem letu vsak, ki ima za več kot 60 milijonov tolarjev delnic ali deležev v podjetju s kapitalom, višjim od 200 milijonov tolarjev, pri prodaji tega deleža plačal davek, ne glede na to, kako dolgo bo njegov lastnik. Zdaj je že jasno, da bodo bolj kot direktorji velikih družb prizadeti podjetniki ter lastniki uspešnih malih in srednjih družb z omejeno odgovornostjo in njihovi družinski člani. Po strokovnih ocenah je takih približno 50 tisoč. To pa so ljudje, ki so v teh letih s svojim delom in sposobnostjo povečali kapital družb na več kot 200 milijonov. Zdaj pa bodo obdavčeni po navadni dohodninski lestvici, torej: vse, kar je nad 5 milijonov, s 50 odstotki.  

Direktorje oziroma tranzicijske tajkune ki jim je bil ukrep namenjen, pa bi lahko prišteli na prste obeh rok. Poleg tega direktorji razmeroma enostavno prodajo deleže in delnice v podjetjih, ki jih vodijo. Če direktor proda obdavčljivi delež podjetja, še vedno ostane njegov direktor, izkupiček od delnic pa pretopi v tujo banko. Podjetnik pa, če proda delež v svojem podjetju, izgubi vpliv nad pretežnim delom svojega podjetja, pa še davek plača.   

Ozka populacija direktorjev se bo zato lahko in se je že brez posledic hitro znebila delnic, podjetniki pa imajo bolj ali manj zvezane roke. Kaj torej lahko storijo stranke, ki so tudi zaradi tega zakona zmagale na volitvah? Edino, kar je ta hip še mogoče, je zamrznitev izvajanja zakona. Potem pa sledi razmislek o drugi pomembni predvolilni obljubi – ustvarjanju podjetnikom prijaznega okolja. Tak davčni terorizem, kot si ga je privoščila država s to novo dohodnino, v to okolje prav gotovo ne sodi.