Naložbena strategija - 4. korak: Zakaj in kako razpršiti naložbe

Tako Nokia kot Ericsson izdelujeta zelo lične in uporabne telefone. Čeprav sta v podobnem poslu, sta njuni borzni zgodbi v zadnjem letu (do 1. februarja 2008) povsem nasprotni. Tečaj delnice družbe Nokia je na podlagi nepričakovane izboljšave poslovanja porasel za 48 odstotkov, delnica družbe Ericsson pa je zaradi nepričakovanega poslabšanja poslovnih rezultatov strmoglavila za 52 odstotkov. Morda se vam 20-odstotni padci delniških trgov zdijo precejšnji, a verjemite, da so 50- in večodstotni padci tečajev delnic posameznih podjetij še precej pogost pojav.  

 

Ker tovrstnih gibanj nihče (vključno z menedžmentom samih delniških družb) ne more dovolj zanesljivo predvideti, bo preudaren investitor premoženje razporedil na večje število delniških družb. Pridružujem se mnenju tistega dela finančne stroke, ki pravi, da bo investitor, ki bo delniško premoženje razporedil v svetovnem merilu (kar je edino smiselno), premoženje dovolj razpršil le, če ga bo razporedil v delnice od 50 do 100 različnih delniških družb. Ker je to za veliko večino zasebnih investitorjev glede na vložek, razpoložljiv čas in znanje prevelik zalogaj, so se pojavili vzajemni skladi. Ključni razlog za eksplozivni razvoj vzajemnih skladov po svetu ni, da premoženje upravljajo strokovnjaki, temveč da vsakemu investitorju omogočijo učinkovito in preprosto razpršitev naložb.