Nakup osebnega računalnika za poslovno rabo

Osebni računalnik je osnovno orodje za poslovanje, podobno kot sta bila to nekoč svinčnik in papir. Pred leti, ko je bila strojna oprema občutneje dražja kot dandanes, je bil nakup povezan s precejšnjimi stroški. Danes srečamo računalnik že skoraj povsod, saj je cena komponent precej padla. Žal pa je tudi res, da računalnik kaj hitro zastari in je treba vsaj vsaki dve leti razmišljati o nakupu novega. Na tem mestu pa se začnejo težave. Kaj, kako in kje kupiti?

Kaj kupiti

Ustavimo se pri tem prvem vprašanju. Verjetno je vsakomur jasno, da natančnega odgovora nanj ni. Pa si kljub temu osvetlimo nekaj dejstev, s katerimi bo odločitev precej lažja. Najprej si moramo zastaviti vprašanje, za kakšen namen kupujemo osebni računalnik. Jasno je, da to ne bo osebni računalnik za domačo, temveč za poslovno rabo. To pomeni, da bodo vdelane komponente kakovostnejše, garancijski rok bo daljši, čas servisa krajši in temu primerno bo tudi cena višja.

Pri večini podjetij so vam ob nakupu pripravljeni tudi izdatno svetovati. Prodajalcu razložite svoje želje in poskušate opisati, kaj nameravate početi z računalnikom. Zavedati se morate, da niste v istem segmentu, če računalnik uporabljate namesto pisalnega stroja ali za risanje načrtov in grafično oblikovanje. Pri nasvetih morate biti pozorni, da vas prodajalec ne zavede. Predlagam, da se posvetujete na več koncih, preden se odločite za nakup. Po drugi strani pa nakup računalnika ne sme biti večmesečni projekt, s katerim bi se ukvarjali predolgo. Čas je denar.

Iz izkušenj bi svetoval, da izberete računalnik, ki je trenutno v zgornjem srednjem razredu po zmogljivosti. Taka rešitev se mi zdi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Računalnik ne bo tako hitro zastarel, po drugi strani pa se izognete plačilu “davka” na novosti. Komponente, ki so najnovejše in najzmogljivejše na trgu, so izredno drage. Poleg tega so običajno dokaj nepreverjene in hitro lahko kaj nepredvideno odpove. To pomeni, da se bo naše delovno mesto spremenilo v laboratorij za preizkušanje komponent. Tega pa si ne želimo.

Kako kupiti

V državni upravi ni nikakršnega dvoma. Naredimo javni razpis, pa je. V zasebnih podjetjih pa zadeve tečejo nekoliko drugače, čeprav je končni cilj isti.

Predlagam, da si vsako, pa naj bo še tako majhno podjetje, pripravi mini razpis. Tudi pogoje je treba določiti vnaprej. Torej pripravite seznam želja in določite pogoje. V seznam želja sodita strojna in programska oprema. Med pogoje pa sodijo roki dobave in plačila, garancijski pogoji in druge ugodnosti, ki jih želite imeti. Pokličite nekaj podjetij, da na osnovi izdelanih pogojev in meril pripravijo ponudbo. Prispele ponudbe natančno preglejte in jih na podlagi prej izdelanih meril ocenite. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da pri izbiri ne upoštevajte zgolj cene, temveč tudi značilnosti ponujene opreme. Ne moremo primerjati na primer procesorja Pentium III s Pentiumom IV. Res je, da je Pentium III cenejši, a je zato tudi manj zmogljiv. V tem primeru morate premisliti, katerega potrebujete oziroma katerega ste si že prej izbrali.

Že imate dobavitelja?

Če ste z dosedanjim dobaviteljem opreme zadovoljni, pa še ponujena cena je sprejemljiva, potem verjetno ni nikakršnega razloga za menjavo dobavitelja. Te ocenjujte tudi po servisnih storitvah. Zavedati se morate, da podjetje, s katerim sodelujete že dalj časa, zelo dobro pozna razmere v vašem podjetju in nemalokrat se zgodi, da lahko težave odpravite že kar po telefonu. Serviser pozna vse vaše računalnike do potankosti. Ve, kje so ozka grla pri delu in kje se pojavljajo težave. Tak serviser je veliko vreden, saj vam bo tudi v prihodnje znal pravilno svetovati pri izbiri nove opreme. Nemalokrat se med serviserjem in uporabniki skuje prijateljski odnos, ki tudi ni zanemarljiv. Tak odnos je plod dolgotrajnega sodelovanja in zaupanja med ljudmi. Tudi to je treba vzeti v zakup. Seveda v pozitivnem in negativnem smislu.

Izbira ponudnika

Če pa na vsak način želite zamenjati dobavitelja ali pa je ponudil predrago opremo, je treba pretehtati reference ponudnikov. V tem primeru glejte na podjetja, ki so po velikosti in branži podobna vam. To kaže, da je podjetje sposobno servisirati tako velika podjetja, kot je vaše. Ni slabo, če nekatera izmed referenčnih podjetij tudi pokličete in se pozanimate, kako so zadovoljni s storitvami podjetja, ki nam ponuja opremo. Tako smo že nekoliko odgovorili tudi na vprašanje, kje kupiti.

Pri izbiri podjetij, ki jih povabimo k izdelavi ponudbe, moramo biti nekoliko previdni. Izbirajte predvsem med podjetji, za katera mislite, da bodo čez nekaj let še obstajala, pri čemer je jasno, da tega ne moremo vedeti zagotovo. Vsekakor pa izbirajte med podjetji, ki so na našem trgu uveljavljena. Lahko pa se odločite tudi za podjetje brez svoje blagovne znamke. To so podjetja, ki prodajajo opremo znanih svetovnih proizvajalcev in so se specializirala za določeno znamko, na katero prisegajo. V tem načeloma ni nič slabega, če je le servis dovolj dober.

Plačilni pogoji in vzdrževanje

Eden izmed dejavnikov pri odločitvi za nakup so tudi plačilni pogoji, ki so lahko zelo različni. Daljši kot je plačilni rok, ugodnejši je nakup. Morda vam uspe dogovoriti se za plačilo na obroke ali morda lizing, če vam to bolj ustreza. Sam bi sklenil pogodbo o nakupu in vzdrževanju računalniške opreme. Morda je opcija nekoliko dražja, vendar odtehta različne probleme, ki se pojavljajo pri rednem delu. V pogodbi bi navedel vse posebnosti, ki bi jih želel opredeliti v pogodbi in so specifične za moj način poslovanja. Meni recimo veliko pomeni, da lahko kadarkoli med garancijskim rokom odprem svoj računalnik in vanj vstavim kartico. Pri večini prodajalcev to pomeni, da garancija ne velja več, saj sem sam posegel v notranjost računalnika. Za nekoga je tak pogoj nesprejemljiv, spet za drugega pa to ni nič posebnega.

ZNAČILNOSTI RAČUNALNIKA ZA POSLOVNO RABO

Mislim, da sem vsaj nekoliko osvetlil vprašanja, ki se porajajo pred nakupom opreme. Zdaj pa si še poglejmo, kaj sodi v računalnik za poslovno rabo in kaj ne. Pojdimo lepo po vrsti in preglejmo osnovne komponente in njihove lastnosti.

Ohišje
Najprej je treba omeniti ohišje osebnega računalnika. Večina uporabnikov se niti ne zaveda, da je izbira primernega ohišja tudi zelo pomembna. Ohišja se v osnovi delijo na namizna (desktop) in stolpe (tower) ali pokončna ohišja.

Namizno ohišje postavite na mizo in nanj običajno še monitor. Na mizi vam bosta zasedla nekoliko več prostora. Če si lahko to privoščite, ni tako slabo, saj se ni treba sklanjati do disketne ali CD-enote. Vse tipke so v neposredni bližini.

Pokončno ohišje ali stolp običajno postavite pod mizo. Njegova prednost je, da je večje in prostornejše. Vanj lahko vdelate več enot in po potrebi dodatni ventilator.

In že smo pri uporabnosti. Sam se bolj nagibam k uporabi pokončnih ohišij. Še posebej se izkažejo, če želite vdelati še nekaj dodatnih enot (CD-zapisovalnik, enoto Zip, dodatni disk ...).

Procesor
Srce računalnika je matična plošča s procesorjem. Uporabnik se običajno odloči za vrsto in tip procesorja, iz česar izhaja izbira matične plošče. Na trgu sta trenutno dva večja proizvajalca mikroprocesorjev -- Intel in AMD. Ne bom se spuščal v debato, kateri je boljši in kateri slabši, saj so mnenja precej deljena. Načeloma je Intel nekoliko dražji in tudi bolj razširjen. AMD odlikuje nižja cena, kar pomeni, da je precej bolj razširjen med domačimi uporabniki. V poslovnem svetu pa še vedno prevladuje Intel.

Moja izbira bi bila Intel Pentium IV. Trenutne hitrosti za poslovne računalnike se gibljejo med 2,0 in 2,4 GHz. Za običajno delo je tak procesor več kot dovolj hiter in je praktično vseeno, ali kupimo nekoliko hitrejšega ali počasnejšega. V tem primeru naj nas kot merilo pri nakupu vodi cena.

Pomnilnik
Računalnik za svoje delo potrebuje tudi pomnilnik. Za nekoliko manj zahtevne uporabnike bi moralo zadostovati 128 MB, sicer pa je optimalna izbira 256 MB. Zahtevni uporabniki, ki računalnik obremenijo z več aplikacijami hkrati, pa bodo zagotovo posegli po 512 MB delovnega pomnilnika. Odločitev naj bo odvisna od uporabe računalnika in seveda tudi cene.

Trdi disk
Za shranjevanje podatkov potrebujemo trdi disk. Operacijski sistem Microsoft Windows XP in nekaj osnovnih programskih paketov, skupaj z Microsoft Office XP Professional, potrebuje za svoje delo okoli 3 GB prostora. Vse drugo lahko porabimo zase. Trenutno že težko dobimo trdi disk, ki je manjši od 20 GB. Prave vrednosti so od 40 do 60 GB, kar več kot zadošča za poslovno rabo. Seveda so tu izjeme, kot je na primer podjetje, ki se ukvarja z obdelavo slikovnega materiala, ali podobno. V takih primerih je treba iskati posebne rešitve.

Omenjeni prostor bo kaj hitro premajhen tudi, če nameravate poslušati glasbo MP3 ali gledati filme DivX. To je običajno domena domačih in ne poslovnih računalnikov, zato se v to področje tokrat ne bom spuščal. Prodajalci poleg velikosti trdega diska navedejo tudi številko 7200 RPM. To pomeni, da se trdi disk vrti s 7200 obrati na minuto, kar je precej hitro.

Omrežna kartica, modem
Računalnik za povezavo v svet potrebuje tudi omrežno kartico ali modem. Če imate v okolju, kamor boste računalnik priključili, računalniško omrežje, potrebujete ustrezno omrežno kartico. Najpogostejše so 100-megabitne (Mb), lahko tudi 10/100, kar pomeni, da lahko deluje pri obeh hitrostih. Za 100 Mb kartice je priključek UTP, spoznamo ga po tem, da je podoben analognemu telefonskemu priključku oziroma enak ISDN-priključku. Na 100 Mb kartice pa je možno priključiti tudi koaksialni kabel, ki je podoben antenskemu kablu za TV ali radio. Pred izbiro moramo dobro preveriti, kaj potrebujemo.

Za samostojne računalnike pa imamo možnost vdelave internega ali zunanjega modema, analognega ali ISDN. Za priklop na kabelsko omrežje pa bomo potrebovali kabelski modem, ki ga običajno priskrbi kabelski operater, in 100 Mb omrežno kartico v računalniku.

Grafična kartica
V računalniku potrebujemo tudi grafično kartico. Nekatere matične plošče jo že vsebujejo. Sem privrženec grafičnih kartic, ki so samostojne in jih vtaknemo v režo na matični plošči. Kartice starejšega tipa so na vodilu PCI, novejše pa na vodilu AGP. Samostojna kartica ima svoj pomnilnik, kar je precej boljše od kartic na matični plošči, ki si pomnilnik delijo z glavnim pomnilnikom. V praksi to pomeni, da je od glavnega pomnilnika (recimo 128 MB) treba odšteti še kakšnih 32 MB za grafično kartico. Pomeni, da se nam je delovni pomnilnik zmanjšal s 128 na le 96 MB. Občutna razlika. V tem primeru se ne splača varčevati.

CD-enota
V računalnik sodi tudi CD-enota, ki prepozna tudi zapis DVD. Enote se razlikujejo po hitrosti. Lahko pa se odločite tudi za enoto CDR ali CDRW, ki zna zapisati želene podatke na prazno ploščo. Vsekakor ni slabo za shranjevanje podatkov.

Monitor
Pri nakupu in izbiri monitorja morate biti še posebej pazljivi, saj je nekakovosten monitor lahko škodljiv za vid. Za monitor predlagam 16-palčni LCD ali večji. Ločljivost naj bo 1280 x 1024 pik. Velikost pike naj bo največ 0,265 mm. Kontrastno razmerje naj bo čim večje. Tipični podatki so 300 : 1 pa tudi do 500 : 1. Monitor mora biti sposoben prikazati preko 16 milijonov barv. Vodoravna frekvenca osveževanja naj bo višja od 85 kHz (lahko tudi preko 90 kHz), navpična pa naj bo višja od 80 Hz. Večina novejših grafičnih kartic ima tudi digitalni izhod, zato je smiselno, da ima tudi monitor digitalni vhod. V določenih primerih pa je tudi pomembno, kakšen zorni kot pokriva monitor. To pomeni, pod kakšnim kotom še lahko gledamo v monitor, da vidimo sliko. Ta podatek je tipično okoli 170 stopinj.

Sklep
Upam, da mi je uspelo vsaj nekoliko osvetliti vprašanja pri nakupu računalniške opreme. Zavedati se moramo, da kupujemo računalnik kot orodje, ki ga nameravamo uporabljati pri delu. Torej kupimo računalnik, ki bo zanesljiv in ne bo več na servisu kot v pisarni, kamor sodi. Za konec lahko samo še rečem, da tehten premislek velja. Ne smejo nas zavesti “ugodne akcije” in podobno. Dobro premislimo, izberimo, podpišimo pogodbe in ne bo nam žal. Pa veselo na delo!

Za lažjo oceno ponudb

Če se odločite za procesor Intel, naj bi bila ponudba približno takšna:

Procesor: Intel Pentium 4 1,6 GHz (za zahtevnejše delo je lahko procesor nekoliko hitrejši, do 2,4 GHz). Lahko se odločite tudi za procesor Intel Celeron, ki je nekoliko cenejši. V tem primeru lahko izberemo hitrejšo različico.
Dinamični pomnilnik: 128 MB (če si lahko privoščimo, predlagam 256 MB)
Disketni pogon: 3,5-palčni, 1,44 MB
Trdi disk: 40 GB (7200 obratov)
CD-pogon: DVD-ROM 16x/40x
Grafična kartica: GeForce MX200, 32 MB, TV-Out
Faks modem: Modem 56K V.92 je namenjen analognim priključkom. Če imamo ISDN-priključek moramo izbrati drug modem.
Ohišje: ATX midi tower
Monitor: 16-palčni LCD ali večji, ločljivosti 1280 x 1024 točk
Tipkovnica: Naj bo kakovostna. Najboljše je, da preizkusite, kako vam leži.
Optična miška
Operacijski sistem: Microsoft Windows XP

Mini vodnik po nakupu

• Za poslovno rabo izberite računalnik, ki je po zmogljivosti v zgornjem srednjem razredu.
• Pripravite seznam želja in določite pogoje ter naredite mini razpis pri nekaj podjetjih.
• Pri izbiri ne upoštevajte zgolj cene, temveč tudi značilnosti ponujene opreme.
• Če dosedanji ponudnik ustreza vašim merilom, ostanite pri njem, sicer upoštevajte reference ponudnikov, njihovo uveljavljenost in primernost za vas (velikost, branža).