Najpogostejše napake pri spletnih predstavitvah

 

Očitno je, da se spletne strani manjših in srednje velikih podjetij močno razlikujejo tako po ambicioznosti kot po kakovosti. Še vedno je najti podjetnike, še zlasti računalnikarje, ki v (pre)veliki meri samozavesti - sam bi jo označil kar s samozaverovanostjo - enačijo programerstvo z oblikovanjem in ustvarjajo spletne strani, ki se jim to »ljubiteljstvo« vse preveč vidi. A je med njimi najti tudi take, ki jim posluh za oblikovanje ni povsem tuj. Po drugi strani je tudi med manjšimi podjetniki vedno več takih, ki delo prepustijo strokovno usposobljenim osebam znotraj svojega kolektiva ali celo najamejo poklicnega oblikovalca. In večinoma je to tudi lepo vidno!

Sicer pa sem ob pregledovanju strani, katerih naslove so predložili naši obiskovalci na Infosu, opazil, da so nekateri elementi predstavitev še zlasti pogosto problematični. 

 

Vstopni pano ali dobrodošlica

Misel, naj bi obiskovalcu najprej zaželeli dobrodošlico, jeplemenita, a v praksi pogosto pomeni klik več oziroma odveč. Za povrh obiskovalca nemalokrat postavi pred dilemo, kam naj sploh klikne, da bo prišel do želene informacije - celo takrat, ko je dejavna povezava ves pano.

Poleg želje po dobrodošlici bi bil ta vmesni pano morda upravičen z izbiro jezika, a tudi to oblikovalci zadnje čase vse uspešneje umeščajo na naslovno stran.  Poleg tega, da gre za odvečen element, sem ob pregledu strani na Infosu opazil, da je pogosto tudi zelo slabo oblikovan. Vse prevečkrat je kot kakšno sračje gnezdo načičkan z logotipi in napisi v različnih barvah in tipografijah, pri čemer praviloma dela krivico stranem, ki so sicer dobro oblikovane. To je toliko bolj žgoče, ker gre za obiskovalčev prvi stik s spletno stranjo, zato lahko ta povsem po nepotrebnem dobi slab vtis tako o strani kot tudi o podjetju, ki ga predstavlja. 

Poslanstvo in reference 

Ni še dolgo tega, kar so velike korporacije veljale za sovražnike okolja in avtohtonih kultur. Ko so spoznale, da se tako pojmovanje lahko obrne proti njim, so vložile veliko truda, da bi pri večinskemu delu prebivalstva o sebi ustvarile pozitivno podobo. Nosilec tega dela so bile njihove službe za stike z javnostmi in verjetno gre njim pripisatitako imenovane izjave o »poslanstvu« podjetja (mission statements). Podjetjem, odgovornim za radikalne spremembe celotnih pokrajin, je bilo seveda veliko do tega, da s takimi izjavami prepričajo javnost o svojih dobrih namenih. 

Po velikih so takšne izjave povzeli tudi majhni, toda ali jih slednji res potrebujejo oziroma ali naj tudi ti te izjave postavijo za osrednjo temo svoje spletne strani? Že res, da nam dobro dene, če vemo, da se krovec, ki nam prekriva streho, ni namenil s svojimi odplakami uničiti planeta. A če svojih strešnikov ne nabavlja ravno v tovarni azbesta, nas verjetno vendarle bolj zanima, kako dobro, kako hitro in za koliko bo opravil svoje delo. Prav tako najbrž radi slišimoizjavo, da se je njegovo podjetje zavezalo kakovosti. A še bolj kot sama izjava nas bo prepričal seznam doslej uspešno opravljenih del, torej reference. 

V to točko pa nemara sodi tudi predstavitev uslužbencev. Neprijetno, nemara celo arogantno do obiskovalca je, če se nam po kliku na povezavo »Kontakti, »Več o nas« ali »Dodatne informacije« odpre okno za elektronsko pošto. Veliko raje bomo v tej rubriki videli imena uslužbencev, zadolženih za konkretna področja, in ob njih njihove telefonske številke in elektronske naslove. Tudi fotografije niso odveč. Po drugi strani pa je vprašanje, če fotografija široko nasmejanih podjetnikov s podnapisom »Smo mlado ambiciozno podjetje, kisi je za cilj zastavilo ...« sodi prav na naslovno stran. Uporabniki na slednji iščemo predvsem čim bolj jasno in razumljivo opredelitev dejavnosti podjetja, storitve, ki jih ponuja, in čim hitrejšo povezavo do konkretnih informacij. Šele ko bomo prepričani, da smo našli, kar smo iskali, nas bo začelo zanimati, s kom bomo pravzaprav poslovali.  

Angleščina 

Sestaviti svojo stran tudi v angleškem jeziku ali ne, je v našem
prostoru očitno pogosta dilema. Odgovor nanjo ni splošen, vendarle pa lahko hitro določimo osnovne smernice. Gre predvsem za to, komu so predstavljeni izdelki ali storitve podjetja namenjeni. Podjetje, vezano na izrazito lokalne stranke, na primer pekarna ali kozmetični salon, najbrž res ne bo potrebovalo prevoda v angleščino. Razen če je sredi turističnega naselja z veliko tujimi gosti. Pri čemer je spet vprašanje, v kolikšni meri spričo svoje izrazite lokalnosti dejansko potrebuje spletno stran, saj je izrazita odlika interneta predvsem njegova globalnost. 

To nas spet pripelje do drugega sklepa, namreč da je za vsakega podjetnika, katerega dejavnost ni izrazito krajevna, internet lahko dragocena pomoč pri doseganju strank v naravnem zaledju Slovenije, torej v severovzhodni Italiji, južni Avstriji in zahodni Hrvaški, morda pa celo pri poseganju na globalni trg. V obeh primerih je jezik ključnega pomena. Angleščina pa je verjetno sprejemljiv kompromis med eno- in večjezično različico. 

 

Varčnost in »varčnost« 

Učinkovito delovanje strani je še kako pomembno, in tisti, ki si prizadevajo, da bi bila stran čim hitrejše dostopna čim večjemu številu obiskovalcev, namesto da bi se vse vprek šopirili s programskimi učinki, kot so vrteči se logotipi ali »leteči psi«, si zaslužijo vso pohvalo. Zgolj zapis v HTML-u bo dosledno upošteval najmanjši skupni imenovalec in bo zato dostopen slehernemu uporabniku interneta, ne gledena brskalnik in starost njegove različice ter se bo v vsakem primeru hitro in zanesljivo nalagal. Stran, sestavljena samo iz besedila in barvnih ploskev, se utegne izkazati za zelo hvaležno, ko gre za trajnost, saj ne bo tako zelo podvržena modnim trendom, ki jih lahko čedalje očitneje zaznavamo tudi pri oblikovanju spletnih strani. Za tako stran pa nam bodo hvaležni tudi tisti, ki na njej iščejo zgolj in samo informacije in so jim zato drugi elementi grafičnega oblikovanja odvečna navlaka. 

Pa vendar je treba dodati, da varčnost in kakovostno oblikovanje nista nujno v premo sorazmernem odnosu. Naj še tako obvladamo HTML in zahtevnejše skripte, če se ne spoznamo tudi na poravnave, skladnost tipografij in barvnih skal, skratka na vse, čemur v tiskarstvu pravijo prelom, lahko kaj hitro pridemo do osiromašenega, celo amaterskega videza strani. Najboljše rezultate praviloma daje usklajeno delo tržnika ali piarovca, programerja in oblikovalca, četi, kot se najpogosteje dogaja, niso združeni v eni osebi.