Nagovor - kratek, a pomemben del vsakega dopisa

Ena od jezikovnih sestavin dopisa (poslovnega pisma, prošnje, vloge, vabila, obvestila, elektronskega sporočila itn.) so že podatki, ki jih napišemo na ovojnico (ime, priimek in naslov). V dopisu pa je že na začetku pomemben nagovor, ki je obvezni del poslovnega dopisa. Že s tem delom besedila kot sporočevalec naslovnika pritegnemo - ali pa ne. Zato je pomembno, kako ga nagovarjamo. Z nagovorom moramo vzbuditi ustrezno pozornost. Z njim izražamo spoštovanje, odnos do naslovnika in nenazadnje poznavanje jezikovnega in poslovnega bontona. Čeprav gre le za besedo ali besedno zvezo, sestavljeno iz dveh, treh besed, moramo poznati pri pisanju nagovora kar nekaj pravil.

 

Najprej ime, potem priimek

 

Osebno ime je za vsakega človeka zelo pomembno. Če nihče drug ne opazi napake pri zapisu ali izgovorjavi, jo naslovnik zagotovo. Zato si lahko že z napisanim na ovojnici in nato nagovorom v njem vrata v hišo poslovnih priložnosti odpiramo ali zapiramo. Vse je torej odvisno od nas - v prvi vrsti torej od našega poznavanja jezikovne kulture in pravil, šele nato od vsebine, v kateri se zrcali (ne)strokovnost.

 

Osebna imena imajo navadno po dva dela: ime v ožjem pomenu besede, rojstno (krstno) ime in družinsko ime, tj. priimek (obojih je lahko tudi po več, a v skladu z Zakonom o osebnih imenih lahko sestavljajo ime in priimek največ štiri besedne sestavine). Zapomnimo si, da se ljudje najprej predstavimo z imenom, ki mu dodamo priimek. Obratno (priimek in nato ime) je v slovenščini le v abecednih seznamih zaradi večje in enostavnejše preglednosti, a še tu Slovenski pravopis priporoča vmes zapis vejice (Novak, Janez).

 

Pomembno je, da to pravilo poznamo in ga tudi upoštevamo. Tako se izognemo tudi morebitnim pomislekom, napakam in zadregam. Nenavadno oziroma nevljudno bi namreč bilo, če bi nekoga ob prvem snidenju ali dopisovanju nagovorili Gospod Zoran, ker bi mislili, da se tako piše, v resnici pa je to njegovo osebno ime (npr. Zoran Damjan). Takih primerov je veliko (Jernej Damjan, Zoran Jan, Štefan David, Franc Janko, Janko Franc itd.).

 

Natančnost

 

Vzemite si čas za natančen zapis imena in priimka naslovnika. Verjetno ste že kdaj prejeli dopis, v nagovoru ali že na dopisnici pa je pisalo Tea namesto Teja, Kastelec namesto Kastelic, Zupančič namesto Župančič, Ksenija namesto Ksenja (ali morda celo različno na ovojnici in v dopisu). Imena Franc, France, Francelj, Franci, Franček, Frenk itn. imajo sicer isto osnovo, a so različna. In nekateri so na to zelo občutljivi. Poznam gospo, ki ji je ime Joža, mi pa smo jo sprva klicali Joži ali Jožica, nato pa nam je jasno povedala, da je Joža in naj jo tako tudi kličemo.

 

Ko ste v dilemi, kaj je ime in kaj priimek, pobrskajte po vseh možnih virih (odtipkajte v izbrano spletno mesto obe besedi, poiščite v telefonskem imeniku ipd.) in se odločite za najbolj verodostojen podatek.

 

Če se sprašujete o vrstnem redu dveh priimkov, je pomembno tudi, da je (vsaj v uradni rabi) ta isti kot v uradnih dokumentih, torej isti, kot je vknjižen v upravni enoti, kjer je oseba prijavljena.

 

Gospod, gospa

 

(Ne)odličnost oziroma nepoznavanje jezikovnega bontona se - kot rečeno - zrcali že na ovojnici. Lepo je, če pred imenom napišemo Gospod oziroma Gospa (če je to začetek, torej z veliko začetnico). Besedi lahko tudi krajšamo, a nikar ne spreminjajmo spola (narobe: G. Jana Novak). Pred ženskim imenom oziroma ob njem je okrajšava ga. (Ga. Jana Novak) in ob moškem g. (G. Janez Novak). »Pernate živali« v tem primeru ne sodijo v družbo ljudi, zato pozabite na okrajšavo gos. ob ženskem in moškem imenu.

 

Akademske oziroma znanstvene nazive pišemo pred imenom in z veliko začetnico, če je to na začetku prve vrstice. Če ima oseba ta naziv (npr. dr., mag.), izpustimo besedo gospod/gospa. Pred besedo gospod/gospa lahko zapišemo tudi Spoštovani/Spoštovana, a tudi če tega ne storimo, nismo nič manj vljudni. Nadaljujemo torej z imenom ter priimkom in ne obratno. Če pišemo več članom v družini isto pismo, lahko seveda imena nadomestimo z eno besedo: družina. V naslednji vrsti napišemo naslov, pri čemer ne pozabimo na pravopisno pravilo pisanja male in velike začetnice (zemljepisna naselbinska in nenaselbinska imena). V zadnji vrsti napišemo številko in naziv oziroma ime pošte.

 

Če pišemo nekomu v podjetje in želimo, da pride pismo neposredno v njegove roke (in naj ga ne bi nihče odpiral), napišemo najprej njegovo ime. Sicer pa najprej naziv podjetja. Ob imenu in priimku lahko zapišemo tudi funkcijo, a to ni obvezno.

 

Nagovori v dopisih

 

Vsa omenjena pravila glede imena in priimka veljajo tudi v nagovoru. Ta mora biti skrbno dodelan. Če v dopisu (elektronskem sporočilu) nagovarjate več oseb hkrati, ne pozabite na žensko in moško obliko (Dame in gospodje, sodelavke in sodelavci ), ne ponavljajte istih pridevnikov (narobe: Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci), v skladu s poslovnim bontonom dajte prednost ženskam in dobro premislite, ali boste koga izpostavili po imenu. Praviloma pri pisnih nagovorih tega ne naredimo.

 

Če ima izpostavljeni akademski naziv, ga ne izpustite. Če je imenovana ženska, je to npr. doktorica Janja Bele in ne doktor Janja Bele. Pa tudi Beletova raje ne, ker je to arhaična oblika, zato raba peša (po principu Zofka Kvedrova). Ob koncu naštevanja v pozdravu vedno dodajte: in ostali - ali kaj podobnega. S tem se izognete zameram in nepotrebnim vprašanjem oziroma pomislekom, zakaj ste koga izpustili.

 

Ko nagovarjate, morate vedeti, ali gre za javno ali zasebno, uradno ali neuradno besedilo. Pri uradnem poslovnem dopisovanju pozabite na subjektivne pridevnike, saj z njimi izražate svoja čustva, svoje mnenje, svoje osebno razmerje do ubesediljenega ali do naslovnika (narobe: Dragi gospod Novak, Preljubi gospod Kramberger). V nagovoru uporabite besede, s katerimi boste izražali spoštovanje do naslovnika, ne pa svojega osebnega razmerja do njega.

 

Ko pišete dopis določenemu posamezniku, s katerim ste v posebnem osebnem in poslovnem odnosu, ki presega uradno protokolarnost, pa si seveda lahko privoščite več domačnosti. V tovrstnih (zasebnih) dopisih s podatki, ki jih kot sporočevalec želite zaupati izbranemu ozkemu krogu bralcev, pa lahko naslovnika nagovorite z imenom (npr. Draga Suzana) ali z družbeno vlogo (npr. Spoštovana gospa direktorica). Pogosto se odločimo tudi za splošen nagovor, ko zapišemo le t. i. posamostaljeni pridevnik (Spoštovani).

 

Čim več prijaznih ter toplih (in pravilno napisanih) pisem v poštnem nabiralniku vam želim.