Nad plačilno nedisciplino nekoliko drugače

Matjaževa zgodba je ena tistih, ki bi jih v zadnjem obdobju lahko označili kar za »ponarodele«. Leta 2001 je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s kamnoseštvom. Dolgo mu je šlo zelo dobro od rok, saj je bil priden, vesten in odgovoren podjetnik. Tudi poslovne partnerje je skrbno izbiral, saj se ni želel zaplesti v poslovna razmerja z nezanesljivimi ali celo prevarantskimi osebami.

 

Potem pa je prišlo zloglasno recesijsko leto 2008. Poslovni partnerji so začeli zamujati s plačili. Najprej en mesec, potem dva, pa šest in več. Matjaž je bil v stiski. Neplačil se je nabralo za več kakor 50.000 evrov in tako je tudi sam začel zamujati s svojimi plačili. Najprej ni mogel plačati računov nekaterim svojim poslovnim partnerjem, nabrale so se mu neplačane davčne obveznosti. Zdaj ne more plačati niti računa za elektriko in za mobitel. Začel je razmišljati celo o stečaju.

 

A je to misel opustil in se odločil, da se bo nad neplačnike raje spravil z agresivnimi izvršilnimi postopki. Najel je neko podjetje, ki se ukvarja z izterjavami, niti pomislil ni, da je s poslovnimi partnerji, ki mu sicer dolgujejo kar nekaj denarja, dolga leta dobro in korektno sodeloval. In niti pomislil ni, da do svojega denarja skoraj zanesljivo ne bo prišel, saj so bili njegovi poslovni partnerji še bolj obubožani kot on. Plačati bo moral le podjetju, ki se ukvarja z izterjavami.

 

Točno to se je tudi zgodilo. Matjaž se je obrisal pod nosom za skoraj vse svoje terjatve, družba za izterjave pa je z izvedbo njegovega jalovega »projekta« zaslužila več kakor tri tisoč evrov. Izgubil je živce. Odločil se je, da se bo kar sam spravil nad dolžnike in jim je začel kar groziti po telefonu. V zadevo se je, logično, vmešala celo policija.