|
|
Na pogovor z novinarji se primerno pripraviteNovinar je v TV prispevku na lokalni televiziji uporabil mojo izjavo, iztrgano iz konteksta, kar meče slabo luč na moje poslovanje in moje poslovne partnerje. Od urednika sem zato zahteval, da objavijo prispevek tako, da bo moja izjava v pravem kontekstu ali da naredijo prispevek z mano, kjer povem vso zgodbo, a me je zavrnil. Kako lahko dosežem, da objavijo mojo plat zgodbe in popravim napačen vtis iz TV prispevka?
Spoštovani, za celosten odgovor bi morala videti prispevek in po možnosti tudi vse tisto, kar ste novinarju povedali, ko se je oglasil pri vas. A ker sta možnosti dve – da so na televiziji namerno spremenili pomen vaših sporočil, ali pa, da zakonitosti televizijskega medija niso bile v celoti upoštevane, naj vam, takole na daljavo, predstavim obe situaciji. Če so na lokalni televiziji vprašanja novinarja in vaše odgovore montirali tako, da so manipulativno spremenili prvotni pomen, ali pa tako, da so vaš odgovor zmontirali v povsem drugačnem kontekstu, ali pa morda tako, da so pred posnete odgovore dodajali drugačna oz. spremenjena vprašanja, je bil kršen kodeks novinarske etike. V tem primeru bi vam svetovala prijavo na Novinarsko častno razsodišče, ki je mogoča v 45. dneh po objavi prispevka. Kodeks novinarjev Slovenije namreč v 10. členu določa, da montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine.
Če v vašem primeru opisanih kršitev ni bilo in ugotavljate le, da TV novinar ni v celoti objavil tistega, kar je posnel, bi se morala resno pogovoriti o specifiki televizijskega medija in o vaših medijskih nastopih nasploh. V medijih nikoli ne objavijo vsega, kar povemo, in prav je tako. Si predstavljate, da bi se morali gledalci/poslušalci/bralci soočiti prav z vsem, kar številni sogovorniki vsak dan povedo novinarjem? Novinarji morajo v naše domove posredovati zgoščene in zanimive informacije in zgodbe, saj bi v nasprotnem primeru zelo hitro izgubili našo pozornost, mediji pa bi posledično izgubili oglaševalce. Tisti, ki medijem posredujemo informacije, moramo zato podajati kratka, jasna in posameznim medijem prilagojena sporočila z ustrezno novičarsko vrednostjo. Verjamem, da ste to v pogovoru s TV-novinarjem poskušali upoštevati in da ste o tem, kam odhajate, koga boste nagovorili in kakšna sporočila želite podati, pred vašim TV-nastopom nekoliko razmislili. Dejstvo je namreč, da lahko za ustrezen prikaz dejstev naredimo veliko več v pripravi na pogovor kakor po tem, ko je pogovor že objavljen in z njim nismo zadovoljni.
Ste pred intervjujem vprašali novinarja, koliko minut (ali sekund) je predvidel za pogovor z vami? Ste se nato v svojih odgovorih držali te minutaže? Ste si pripravili ključna sporočila in jih nato v pogovoru z novinarjem tudi podali? Ste si vzeli čas za razmislek o vprašanjih, ki jih lahko dobite? Sta z novinarjem pred pogovorom dorekla okvirno temo in kontekst, znotraj katerega se boste pojavili? Če izpuščamo te ključne točke v pripravi na intervju, je možnost, da nas bo po objavi bolela glava, prevelika.
Na vaše vprašanje, kaj lahko storite, da bo objavljena vaša plat zgodbe, ni enega samega odgovora. Lahko se poskusite znova pogovoriti z urednikom in razjasniti okoliščine, ki so pripeljale do vašega nezadovoljstva, morda tokrat v družbi komunikatorja. Če je bil kršen novinarski kodeks, se boste morda odločili za prijavo Novinarskemu častnemu razsodišču. Če ni bilo opisanih kršitev, pa lahko navsezadnje tudi zamahnete z roko, saj je za ostale gledalce vaš televizijski nastop le še oddaljen spomin. Naj bo nastop oz. prispevek, s katerim niste bili zadovoljni, dobra šola za prihodnjič, ko si boste vzeli več časa za pogovor z novinarjem – zlasti pred intervjujem.
|
|