Na koga boste stavili?

Najbrž se v zgodovini Podjetnika ni velikokrat zgodilo to, kar se je pri tej številki. Namreč, da imajo misli, ki se pojavljajo v enem prispevku, tako zanimiv odmev tudi v drugih. In je vse skupaj neplanirano, tako se je pač zgodilo ...  

Prvič se te misli pojavijo v interjuju s podjetniško svetovalko Ireno Kafol. Razlaga nam, da razmere v slovenskih podjetjih izdajajo, da podjetniki in managerji ne vedo (ali ne vemo), kaj je temeljno v nekem podjetju; in to je ureditev odnosa z zaposlenimi. Ureditev odnosa pomeni, da podjetniki in managerji razumejo svoj posel, obvladajo vse procese, ki so potrebni, da ta posel preživi, znajo te procese razčleniti na delovna mesta – ter na koncu vse to zaposlenim razložiti, jim vdahniti smisel v njihovo delo in končno skleniti z njimi natančno pogodbo o zaposlitvi.  

Natančno tako sliko da tudi naša raziskava Pravljice in resnice glede kadrov, ki pokaže, da v podjetjih načelno vsi govorijo o skrbi za kadre in njihov dolgoročni razvoj, dejansko pa se »skrb« za kadre kaže samo enkrat mesečno pri obračunu plač.  Iz tega osnovnega nerazumevanja sledijo številni simptomi, ki izražajo temeljni problem, da podjetniki ne znajo iz ljudi izvabiti maksimalnih rezultatov in sploh resničnega sodelovanja. Eden od teh simptomov je tudi vera v pomen strojev (v proizvodnih podjetjih) – in ne v ljudi.

 

Dodatno pa se nam je ob pripravi članka NASLOV , utrnilo vprašanje, če govorjenje o tem, kako se mora Slovenija usmeriti v visoke tehnologije, ne izdaja na nasionalni ravni isti sindrom nepoznavanja možnosti, da lahko ob dani tehnološki opremi ljudje dosežejo veliko več, če v podjetjih obstaja »odnos«. To smo razbrali iz podatka, da je Avstrija veliko bogatejša od Slovenije, pa pri enaki zaposlitvi v podjetjih, usmerjenih v visoko tehnologijo (delež v odstotkih), imajo pri njih visokotehnološki izdelki štirikrat višji delež v izvozu, občutke razlike pri zaposlitvi med Slovenijo in Avstrijo pa so na »dnu«, torej pri manj zahtevnih tehnologijah. Ker Avstrija dosega 2,5-krat višjo dodano vrednost, lahko celo cklepamo, da je »umetnost« nekje drugje in ne v visoki tehnologiji.  

Vserkakor se nam odpirajo zanimive teme. In po tej rdeči niti bomo šli tudi v prihodnjih številkah. Potujte z nami!