Možnosti zaščite melodije kot znamke podjetja

Veliko podjetji oglašuje na radijskih postajah. Zaradi narave medija, preko katerega se oglašuje, je pri tem zelo pomembna »zvokovna razpoznavnost« podjetja, ki oglašuje svoje izdelke ali storitve.  

Splošno gledano je blagovna znamka namenjena razlikovanju blaga oz. storitev enega podjetja od blaga oz. storitev njegovih konkurentov.  

Zakon o industrijski lastnini določa, da je kot znamko mogoče registrirati znak oz. kombinacijo znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati.  

Različnih napevov, melodij in podobnih zvokovno razpoznavnih znakov podjetji ni mogoče grafično prikazati, zato podjetje, ki je z dolgotrajno uporabo takšne »zvočne znamke« ustvarilo razpoznavnost le-te, ne more uživati varstva iz naslova pravic industrijske lastnine. 

Podjetje pa je pred neupravičeno uporabo svoje »zvočne znamke« vseeno zaščiteno, v kolikor obstojijo določene predpostavke, ki jih navajamo v nadaljevanju. Praviloma bo namreč v praksi veljalo, da je prepoznavna melodija ali napev avtorsko delo, ki je kot tako varovano že s samo stvaritvijo. Čeprav torej v vseh primerih ni mogoče izvajati varstva z zaščiteno znamko, bo praviloma mogoče avtorsko pravno varstvo.  

Tudi v zvezi z avtorsko pravnim varstvom pa je potrebno opozoriti na nekatere pogoje, ki so neobhodni za uspešno uveljavljanje takega varstva:
1. Prvi pogoj je vsekakor ta, da dejansko gre za avtorsko delo. Tako npr. narodni napev ni predmet avtorskopravnega varstva, saj gre za stvaritev, ki je v »splošni lasti«. Prav tako to velja za avtorska dela, katerih rok avtorsko pravnega varstva je že potekel, pri čemer navajamo, da je po obstoječi zakonodaji rok varstva še 70 let po smrti avtorja.
2. Drugi pogoj za ustrezno varstvo pa je vsekakor ta, da uporabnik glasbe pridobi ustrezne materialne avtorske pravice, ki mu omogočajo, da avtorsko delo sploh lahko uporablja. Komercialna uporaba avtorskega dela namreč zahteva pridobitev ustreznih pravic, ki dovoljujejo uporabo določene skladbe v komercialne namene na določenih teritorijih in za dogovorjen čas uporabe.  

 

Podjetje bo v primeru, da so izpolnjene vse zgoraj navedene predpostavke, lahko zaščitilo svoje delo (v primeru, da ga bo uporabljala npr. konkurenca) v primeru (to pa je že tretja predpostavka), če je bila pravica za tovrstno rabo na to družbo prenesena izključno. Če izključnega prenosa ni, bo lahko avtor glasbe prenesel iste pravice tudi na druge družbe. Zaradi navedenega je potrebno pri prenosu pravic z avtorja na podjetje poskrbeti tudi za ta vidik in zahtevati, da se pravice (vsaj za oglasni način rabe) prenesejo izključno, kar pomeni, da jih avtor ne more prenašati na tretje osebe!  

PRAVNI VIR:
Zakon o industrijski lastnini (UL RS 102/2004)
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (UL RS 94/2004)