Moderni pristopi k oceni tveganja na delovnem mestu

Slika 1: Postopek ocene tveganja

Zahteve za izdelavo ocene tveganja so podane tudi v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (Uradni list RS, št. 43/2011). Na podlagi navedenega zakona je za izdelavo ocene tveganj odgovoren delodajalec, ki mora pisno oceniti tveganja, katerim so izpostavljeni delavci. Ocena tveganja mora biti izvedena po postopku, ki obsega zlasti:

- identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;

- ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;

- oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;

- odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;

- odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Če se ocena tveganja, ki pomeni začetek pristopa k upravljanju zdravja in varnosti pri delu, izvede slabo ali če se sploh ne izvede, je možnost prepoznavanja in uvedbe ustreznih preventivnih ukrepov zelo majhna.

Izdelava ocene tveganja

Za uspešno poslovanje morata biti v podjetju urejena varnost in zdravje pri delu. Tako je seveda pomembno, da podjetja vseh vrst in velikosti redno izvajajo ocene tveganj. Pravilno ocenjevanje tveganj med drugim vključuje ocenjevanje vseh pomembnih tveganj (ne le tistih, ki so neposredna ali očitna), preverjanje učinkovitosti sprejetih varnostnih ukrepov, dokumentiranje rezultatov ocen in redno posodabljanje ocen. Postopek izdelave ocene tveganja je večstopenjski (slika 1).

Postopek ocenjevanja tveganja je permanenten proces, to opredeljuje tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Ta navaja, da mora delodajalec popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

- ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;

- ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;

- ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.