Mitja Hair team

Mitja Tavčar, lastnik franšizne verige frizerskih salonov »Mitja Hairteam«, pravi, da je frizerstvo čista kemija. Svojo poklicno pot je začel pred desetimi leti v Narta studiu v Ljubljani, kjer je kot samostojni frizer demonstrator učil frizerje. Leta 1999 je odprl svoj salon v Sežani, štiri leta pozneje pa je že začel odpirati prve franšizne enote po Sloveniji. Leta 2001 je na GEA Collegeu končal specializacijo iz vodenja malih podjetij in maja letos že zaposlil finančnega direktorja, ki mu pomaga pri vodenju podjetja. Starostna struktura franšizijev se giblje od 25 do 45 let. 

Zakaj razvoj podjetja po franšiznem sistemu?

Samostojno podjetniško kariero sem začel kot dober frizer. Na začetku nisem imel neke vizije širitve. Sčasoma pa sem opazil, da je okoli mene čedalje več dobrih frizerjev in začel sem razmišljati, kako dobrega frizerja obdržati pri sebi, ga stimulirati, nagraditi … Iz lastnih izkušenj vem, da gre človek po navadi stran od tam, kjer je nezadovoljen. Glede na to, da sem že prej poučeval frizerje, sem začel razmišljati, kako jim znanje ponuditi tudi dolgoročno. Ne le tako, da pridejo k meni na seminar, ampak kako z njimi sodelovati. Od tod zamisel, kako svoje zanje plasirati in ga maksimalno unovčiti.  

Slovenija je majhna in specifična. Dejstvo je, da moraš vsakemu okolju, če želiš uspeti, ponuditi tisto, kar potrebuje. Slovenska problematika frizerstva je čisto nekaj drugega kakor v Franciji ali Italiji. Pri nas je precej dela na črno, zato je treba dobro razmisliti, kako nekomu, ki zdaj dela na črno, dopovedati, da se mu vendarle splača razmisliti prav o tvoji poslovni ponudbi. 

Zakaj bi se povezali z vami, če lahko odprejo sami svoj salon?   

Do leta 2000 se je v Sloveniji odpiralo precej majhnih salonov. Posledica tega je, da jih je precej tudi propadlo. Vsak, ki je imel dva do tri milijone kapitala, je na vrat na nos odprl svoj salon, ne da bi bil kaj posebej organiziran. 

Toda jaz vidim prav v organiziranosti problem: dober frizer po mojem sicer zna dobro frizirati, ne zna pa se dobro organizirati. Organizacija je tudi sicer čedalje večji problem v vseh poslovnih sistemih.  

Kot opažam v Italiji, Franciji in drugod, bo frizerstvo prav tako postalo globalizirano kot trgovina, kar sicer pri nas še ni tako vidno. Ostali bodo samo še veliki in organizirani.  

V čem je posebnost vaše tržne strategije? 

Mi smo se odločili za širitev z obrobja v večja središča. V Ljubljani smo odprli prvi salon šele konec leta 2003, prvi franšizni salon pa smo odprli v Kočevju. Osebno vidim celo prednost v periferiji. Večina frizerjev teži po velikih središčih in pogosto se zgodi, da gredo tja z velikimi željami in se vračajo poraženi. Zase pa sem prepričan, da je boljše biti prvi na vasi kot zadnji v mestu, saj kdor je »kralj na vasi«, tudi lažje pride v mesto.  

Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da lokacija ni ključna za uspeh. V prid temu pričajo tudi številni uspešni saloni, ki jih imamo tako po večjih središčih kot po manjših mestih v Sloveniji. V Ilirski Bistrici smo, denimo, številka ena, čeprav je tam standard nižji kot v drugih mestih.  

Ali so vsi, ki pridejo k vam z željo po franšizi, tudi izbrani? 

Ne, 90 odstotkov prošenj zavrnemo. Zavedamo se namreč, da s franšizo vred damo tudi svoje ime. Stranka, ki se hodi, recimo, frizirat v Sežano, nekoč gre pa v naš franšizni salon v Ljubljani in je razočarana, bo odnesla slab vtis o naši blagovni znamki, ne pa o franšiziju, saj ne more vedeti, da gre za franšizno enoto. Zato želimo svoje prihodnje partnerje, franšizije, najprej dobro spoznati. Tako imamo najprej spoznavni pogovor, kjer skušamo z vprašalnikom spoznati vizije, interese, želje itd. potencialnih franšizijev. Človeka skušamo osebnostno spoznati. Sledi testiranje stroke. Kandidat mora na testiranju opraviti moško striženje, žensko modno barvanje in striženje, večerno frizuro ter teoretična vprašanja iz tehnologije dela (barve, trajne …). Pri nas je zaposlen tudi strokovni direktor, ki skrbi za stroko in nadzira. 

Kaj pa če ni denarja, je pa želja in resna poslovna angažiranost? 

Dobrih frizerjev brez kapitala je precej, zato smo pripravljeni vanje investirati, če si čez dve do tri leta res želijo imeti svoj salon.  

Kaj pa nudite svojim franšizijem?  

V deset odstotkov, ki jih franšiziji mesečno odvajajo od prometa, so vključena vsa strokovna izobraževanja (dvakrat mesečno), na voljo imajo strokovnega direktorja, ki je dva- do trikrat na mesec v njihovem salonu, skupne marketinške akcije (radio, revije), finančni sistem, nabave …  

Nenehno iščemo novosti, s katerimi bi zadovoljili svoje franšizije. Zdaj ponujamo kombinacijo frizerskega salona in sončnega studia, kar je v Sloveniji dokajšnja novost. S solarijem ni pretiranega dodatnega dela, tako da ga lahko frizer upravlja tudi sam. Težava je le v tem, da moraš biti kozmetični tehnik.  

V kolikšnem času se povrne investicija? 

V dveh do treh letih. Če imaš stroko postavljeno, kot je treba, lahko že v prvem letu začneš s pozitivno ničlo.  

Kaj pa širitev na tuje trge?  

Zaenkrat smo se osredotočili predvsem na trge nekdanje Jugoslavije, pripravljamo pa tudi nastop na italijanskem trgu.  

S 1. majem letos ste zaposlili direktorja? Zakaj?

Ko človek pretehta, kaj mu pomeni več, denar ali življenje, in se odloči za slednje, mora del obremenitev prenesti na nekoga drugega.