Miloš Urbanija

Podjetje Ultra iz Zagorja zasledimo na vseh lestvicah najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji v zadnjih letih. O njem ni veliko znanega. Šele podroben pogled vanj razkrije vso njegovo velikost. In ta velikost veliko obeta.   

Trije razvojni programi 

Ultra je razvojno visoko tehnološko podjetje; po besedah direktorja in enega od treh soustanoviteljev, Miloša Urbanije predstavlja razvoj 90 odstotkov njihovega dela, preostalo desetino pa proizvodnja. Podjetje je v desetih letih delovanja razvilo tri razvojne oziroma proizvodne programe. Prvi program je avtomatizacija naftnih družb in ga tržijo pod blagovno znamko Compeco. Avtomatizacija obsega predvsem poslovanje z gorivi, od skladiščenja do bencinskega servisa. Gre torej za avtomatizacijo naročil, pregleda zalog, preprečevanja mankov goriva, izlivov in drugo. Naftne družbe, med uporabniki Compeca so tudi Petrol, Istrabenz, OMV, imajo prek logističnega centra celovit in takojšen pregled nad vsemi bencinskimi servisi. Pa ne samo naftne družbe. Tudi strokovnjaki v Ultri po potrebi nadzorujejo dogajanje na servisih, celo tistih v Južnoafriški republiki, kar iz Slovenije. Pa to še ni vse. 

“Naša rešitev omogoča brezgotovinsko plačevanje goriva na bencinskih servisih. Voznik na primer lahko toči gorivo na Poljskem, plača pa ga z računa v Sloveniji. Dejansko smo vzpostavili novo generacijo plačilnega prometa, ki je podoben plačevanju s kreditnimi karticami. Razlika je v tem, da naš sistem omogoča točenje goriva 24 ur na dan brez prisotnosti prodajalca na bencinskem servisu,” opisuje pomen izdelka Miloš Urbanija. Za tehnologijo plačilnega prometa so že pridobili vse potrebne certifikate in jo preizkusili v praksi. Med rednimi uporabniki je na primer Ljubljanski potniški promet.  

Drugi program, imenuje se Bird, sega na področje prenosa podatkov v omrežju GSM. Gre v glavnem za uporabo GSM v industrijske namene, kot je na primer spremljanje lokacije vozil in daljinski nadzor objektov. “Bird smo razvili pred enim letom in zanj vložili prijavo za evropski patent. Naprava je alternativa optičnim kablom, njena velika prednost pa je, da za to tehnologijo uporabnik ne potrebuje posebnih dovoljenj,” pravi Miloš Urbanija. V Sloveniji so doslej s pomočjo Mobitela, ki trži ta izdelek, prodali že približno 300 Birdov. Na prodajo v tujino se šele pripravljajo in obetajo se jim velike možnosti. Urbanija pravi, da na letošnjem sejmu Telekom v Švici takega izdelka sploh niso zasledili. 

Tretji razvojni in proizvodni program v Ultri je avtomatizacija proizvodnih procesov v elektroenergetskih objektih.  

Na prvi pogled med naštetimi programi ni logične povezave. Direktor Ultre je nasprotnega mnenja. “Sprva smo delali sisteme za premogovnike in pridobili tudi vsa potrebna dovoljenja za razvoj in montažo naprav v eksplozivno nevarnih okoljih. Od premogovnikov do naftne industrije je bil le še korak.” Kaj pa telekomunikacije? “Nekateri bencinski servisi, predvsem na Hrvaškem, so imeli težave s komunikacijsko povezavo. Če smo jim želeli prodati naš osnovni izdelek, smo morali poskrbeti še za telekomunikacijsko omrežje. Tako naši izdelki dejansko oplajajo eden drugega.” V Ultri pravijo, da je njihovo poslanstvo oskrbeti uporabnike izdelkov z informacijami ne samo s podatki. Njihove rešitve kupcem zmanjšajo stroške, izboljšajo učinkovitost in povečajo dobiček.   

Z vsemi silami v izvoz  

Ultra bo letos ustvarila 20 odstotkov prihodkov s prodajo v druge države. Izvoz so začeli pospeševati šele letos z ustanovitvijo podjetij v Južnoafriški republiki, Maleziji, Avstraliji in Jugoslaviji. Čez mesec dni bodo ustanovili še podjetje na Češkem. Slednje bo poleg prodaje opravljalo tudi razvojna dela.  

“Naš osnovni problem pri izvozu je ta, da Slovenija nima slovesa tehnološke države. Finska ima približno toliko ljudi kot Slovenija, pa lahko njihova podjetja zaradi Nokie prodajajo tehnološke izdelke kot vroče žemljice,” pravi Miloš Urbanija. Da bi Slovenijo vsaj nekoliko približal potencialnim kupcem, jim ob prvem stiku podari knjigo o Sloveniji in jih nato povabi k nam. “Tako laže prodajamo. Kupci želijo imeti partnerje iz stabilne države, še posebej ko gre za tehnološko zahtevne izdelke.”  

Na splošno obdobje od prvih stikov do sklenitve posla ni krajše od pol leta. Kupci se želijo temeljito prepričati v koristnost nove tehnologije. “Kupec gre v primeru nakupa na vse ali nič: če želi izrabiti prednosti naše tehnologije, mora prav vse svoje bencinske servise opremiti z našimi napravami. Zanj je to dolgoročna naložba, ker opreme ne menja kar tako. Pogodb skoraj ne sklepamo za manj kot deset let. To po drugi strani za nas pomeni trden dolgoročen posel.”   

Primerjava s Hermesom SoftLabom  Ultra po svoji dejavnosti, rasti in optimizmom nekoliko spominja na našo največjo gazelo Hermes SoftLab. Miloš Urbanija pravi, da se z njimi zelo dobro poznajo, da pa si podjetji nista konkurenčni, ampak se dopolnjujeta. “Mi želimo uveljavljati tehnološke rešitve za končne uporabnike, oni pa so softversko podjetje. Bistvena razlika med nami je tudi ta, da na njihovih izdelkih piše Hewlett-Packard ali kaj drugega, na naših pa Ultra in Made in Slovenija.” V Ultri sicer obvladajo računalništvo, toda po lastni oceni so pravi strokovnjaki za goriva. S podjetjem Hermes SoftLab si tako konkurirajo le pri pridobivanju kadrov, pa še to le deloma, ker poleg računalnikarjev potrebujejo tudi strojnike, industrijske oblikovalce, elektroinženirje in druge strokovnjake. Mimogrede, Urbanija pravi, da bi ta trenutek potrebovali še nekajkrat toliko ljudi, kot imajo zaposlenih. Zato so bili praktično prisiljeni odpreti razvojna oddelka v Ljubljani in Mariboru – torej tam, kjer sta univerzi.   

Čez dve leti na borzo  

Tudi zaradi pomanjkanja dobrih kadrov, predvsem pa zaradi obilice dela in načrtov s sedanjimi izdelki, v Ultri ne razmišljajo o širitvi na nova področja. Zdaj jim je prvi cilj iskanje novih kupcev po vsem svetu. Hkrati z okrepljenimi trženjem pripravljajo tudi nekaj organizacijskih sprememb znotraj podjetja. “Imeli smo že vrsto ponudb tujih uglednih podjetij za prodajo podjetja ali združitev, vendar želimo ostati samostojni do določenega trenutka. Ta trenutek je v ospredju preoblikovanje v delniško družbo, kar se naj bi zgodilo v prihodnjih dveh letih. Za to morajo biti izpolnjeni pogoji ne z vidika kapitala, ampak z vidika uvedbe naše tehnologije na tuje trge.”  

V Ultri so prepričani, da je njihova tehnologija superiorna. To želijo tudi jasno dokazati, saj nočejo priti na borzo kot “obrobni igralci”.  

“Ves čas me je strah, da se bom nekega dne spraševal, kaj sem sploh naredil v življenju. Zato vsi v podjetju živimo za to, da čim bolje opravimo projekte in da bomo z vsakim poslovnim partnerjem še več sodelovali v prihodnosti. Za nas je na prvem mestu projekt in šele nato pride na vrsto denar,” razkriva skrivnost uspeha Ultre njen direktor Miloš Urbanija.  

Moja največja napaka  

Miloš Urbanija: “Žal mi je, da nismo vseh naših idej pravočasno zaščitili s patentom ali kot avtorsko delo.”  

 
IZKAZNICA 
Podjetje: Ultra
Kraj: Zagorje, Ljubljana, Maribor
Podjetja v tujini: Avstralija, Jugoslavija, Južnoafriška republika, Malezija,
Dejavnost: Razvoj elektronskih naprav in sistemov
Zaposleni: 60 v Sloveniji, 10 v tujini
Promet: 810 milijonov tolarjev (do konca oktobra letos)
Trgi: Slovenija (80%), izvoz (20%) 

ADUTI: 
·        lastne blagovne znamke, uveljavljene v tujini
·        razvojno, visoko tehnološko podjetje
·        visoka dodana vrednost; dobiček presega 15 odstotkov celotnega prihodka
·        lastna podjetja v tujini
·        hitra rast podjetja vse od ustanovitve