Milan Lukič

Če rečemo, da sodi podjetje Lumar hiše iz Gomilskega med večje slovenske izdelovalce montažnih hiš, ne povemo veliko, saj lahko vse tovrstne izdelovalce pri nas preštejemo na prste. Zgovornejše so številke: podjetje Lumar hiše skupaj s povezanimi podjetji zaposluje 140 ljudi; samo to podjetje je lani imelo 2,3 milijarde tolarjev prometa, od tega kar 90 odstotkov na tujih trgih. Lani so zgradili 160 montažnih objektov, med njimi tudi nekaj tako velikih, kot so hoteli. Prav tako lani so v Nemčiji postavili lastno tovarno za izdelavo montažnih hiš in letos v njej že začeli proizvodnjo.  

Ker je organizacijska in lastniška struktura omenjenih podjetij nekoliko zapletena, smo največjega lastnika in prokurista podjetij Milana Lukič najprej povprašali po tem. 

“Leta 1992 smo trije družbeniki, SKB nepremičnine, nemška družba Inntal in jaz, ustanovili v Petrovčah delniško družbo Inntal za proizvodnjo stenskih elementov. Pozneje sta SKB in moje zasebno podjetje Lumar iz Maribora ustanovila še novo podjetje Lesna industrija Gomilsko, ki je od Ingrada kupilo lesne obrate v Gomilskem. To podjetje smo čez nekaj časa preimenovali v Lumar hiše, ker je bilo prvotno ime za nastop na tujih trgih neprimerno. Lani pa je podjetje Lumar hiše ustanovilo še podjetje v Nemčiji, kjer smo postavili tudi tovarno. Ker je povsem nesmiselno, da bi imeli proizvodnjo na treh lokacijah, bomo letos verjetno ustavili proizvodnjo v Inntalu v Petrovčah. Predvideno je, da bodo sedanji delničarji Inntala dobili delež v podjetju Lumar hiše. Prostorov v Petrovčah ne bomo prodali, temveč bomo zanje našli primeren program,” razlaga Milan Lukič.  

Nemški proizvajalci zaradi visokih stroškov delovne sile selijo proizvodnjo v cenejše in manj razvite države, vi pa ste storili prav nasprotno. Zakaj ste se odločili za postavitev tovarne v Nemčiji?  “Za to je več razlogov. V zadnjih dveh letih je v Nemčiji postalo skoraj nemogoče dobiti delovne vizume za tujce, ki jih mi nujno potrebujemo. V Nemčiji smo namreč z lastnimi delavci, nemški podizvajalci so predragi, postavljali objekte, ki smo jih naredili v Sloveniji. Drugi razlog so visoki transportni stroški za prevoz razstavljenih objektov v Nemčijo. Tretji razlog, ki pa je za nas najvažnejši, je ta, da imajo podjetja iz nekdanjih socialističnih držav predznak nezanesljivih dobaviteljev. Povprečni nemški kupec pričakuje, da mora biti njihov izdelek cenejši vsaj za 15 odstotkov od izdelkov zahodnih proizvajalcev. S svojim podjetjem v Nemčiji pa lahko na tamkajšnjem trgu dosegamo višje cene ob tem, da prodajamo slovensko blagovno znamko Lumar.”  

Kakšen je bil odnos nemških oblasti do vaše zamisli? Kako bi primerjali spodbujanje podjetništva v Nemčiji in pri nas, in kakšne so glavne razlike v razmerah za poslovanje? 

“Pri nas še nisem slišal o kakšem pomembnem spodbujanju podjetništva. Sam sem ustanovil podjetja, ki zaposlujejo 140 ljudi, ne da bi za to dobil kakšne koli subvencije. V Nemčiji pa smo dobili čez 120 tisoč mark nepovratnih sredstev za vsako delovno mesto in dolgoročni kredit poslovne marke s trenutno obrestno mero v višini 5,15 odstotka. Te subvencije dobijo vsi vlagatelji v manj razvitih regijah države, in to za dejavnosti, ki jih ni preveč. Oblasti ocenijo naložbeni načrt in dajo med 35 do 50 odstotkov nepovratnih sredstev. Mi smo dobili 48 odstotkov nepovratnih sredstev, kar je zneslo približno 6 milijonov mark.  

Sicer pa je glavna razlika med poslovanjem v Nemčiji in pri nas v urejenosti pravnega sistema. Tam zelo točno veš, kaj se ti bo zgodilo, če boš ravnal v skladu z določenim predpisom. Pri nas je to veliko slabše urejeno, čeprav v tranzicijskem obdobju tudi ni pričakovati, da bo vsa zakonodaja takšna, kot bi mi želeli.” 

Lani ste 90 odstotkov prihodkov ustvarili z izvozom. Kateri so vaši najpomembnejši trgi? 

“Tradicionalno smo vezani na slovenski in nemški trg, nekaj malega prodamo tudi v Švico, na novo pa začenjamo prodajati še v Avstrijo. Na slednjih dveh trgih si ne obetamo velike prodaje, ker ne poznamo dovolj dobro zakonodaje, zato bomo prodajali prek posrednikov. Nasprotno zelo dobro poznamo zakonodajo v Nemčiji in tam delamo tudi kot vlagatelji, se pravi, da kupujemo zemljišča, pripravljamo projektno dokumentacijo, gradimo hiše in jih prodajamo končnim kupcem.”  

Vsa podjetja, ki jih vodite, razen Lumarja iz Maribora, ki se ne ukvarja z izdelavo montažnih hiš, so v lasti več družbenikov. Kako solastništvo vpliva na vodenje podjetja? 

“Solastništvo več družbenikov ne moti, če imajo ti enake dolgoročne interese. Sam menim, da mora imeti v družbi prevladujoči delež tisti družbenik, ki je najbolj dolgoročno naravnan. Nekateri solastniki naših podjetij so že po naravi takšni, da hočejo hitre dobičke, zato sem se v preteklosti moral zelo upirati razdeljevanju dobička. Vedno sem moral razlagati, zakaj ne kaže dobička deliti, temveč ga je bolje puščati v podjetju. Zaradi razlik v interesih mi je bila SKB banka pripravljena prodati del svojega deleža v podjetjih.”  

Lahko poveste, koliko so vredna vsa podjetja, ki jih vodite? 

“Po sodni cenitvi je podjetje Lumar hiše vredno med 12,2 in 14,3 milijona mark, v kar je všteta tudi vrednost blagovne znamke. V Inntalu smo ocenili samo materialno vrednost premoženja na 3,2 milijona mark. V podjetju v Nemčiji pa je bila vrednost naložbe 12 milijonov mark, vendar bo ob koncu leta podjetje vredno najmanj dvakrat več, saj bodo upoštevani tudi rezultati prvega poslovnega leta. V tem trenutku tudi že končujemo pripravo novega investicijskega načrta, ki predvideva za novih 12 milijonov mark vlaganj. Gre za gradnjo lastne žage, sušilnih zmogljivosti in za postavitev linije za spajanje lesa.”  

Kako se počutite kot bogat Slovenec? Razmišljate, da bi vse skupaj prodali in se predali lagodnemu življenju?  “Meni več pomenijo poslovni uspehi kot denar.

Želim ustvariti sistem, ki ga bodo po mojem odhodu vodili moji potomci in imeli v njem dobro službo tisti, ki bodo tu delali. Všeč mi je, da dosegamo uspehe, ko mnoga podjetja v Sloveniji in Nemčiji propadajo, in ponosen sem, da mi je uspelo prodati svoje znanje v Nemčijo. To mi pomeni več kot denar.” 

Čeprav ste največji lastnik podjetij in stojite za vsemi pomembnimi poslovnimi odločitvami, ste vendarle samo prokurist podjetij. Kdo so direktorji? 

“Sem prokurist v Inntalu in v podjetju Lumar hiše. Direktorsko mesto podjetja Lumar v Mariboru sem predal sinu in prav tako nameravam odstopiti z direktorskega mesta v nemškem podjetju takoj, ko bo mogoče. Za zdaj še imam to funkcijo, ker je tako zahtevala banka, ki nam je pomagala pri naložbi.  

Menim, da lastnik podjetja ne sme biti hkrati tudi njegov direktor, kajti kaj se bo zgodilo, če bo šlo podjetju slabo ali če bo v določenem trenutku direktor v osebni krizi? Bo zamenjal samega sebe ali se jezil nase? Naloga lastnika podjetja je, da najde dobrega direktorja, da mu da možnost učenja, in da ga zamenja, če ne dela dobro. Sam svojim direktorjem podjetij puščam proste roke pri odločitvah, vendar želim, da pred odločitvijo premislijo, kako bi jaz ravnal na njihovem mestu. Včasih se odločijo drugače, kot bi se jaz, vendar se zaradi tega ne jezim. Kako pa naj se naučijo voditi podjetje, če ne bodo tega preizkusili v praksi?!”

Moja formula uspeha 

Uspeh najprej pripisujem jasni viziji. Leta 1992, ko smo ustanovili prvo podjetje, sem imel vizijo organizirati sistem, ki bo sposoben narediti in prodati 250 stanovanjskih hiš na leto oziroma vsak delovni dan eno. Če ne bi v Nemčiji prišlo do recesije, bi ta cilj že dosegli. Lani smo naredili okoli 160 hiš, vendar smo zgradili tudi nekaj velikih objektov, tako da smo po finančni plati cilj dosegli. Več kot 250 hiš ne bomo delali, ker bi morali imeti za večjo proizvodnjo povsem drugačno organizacijo in povsem drugačno logistiko. Če bomo dobili več naročil, bomo začeli ponujati manj enostavnih in več zahtevnih in dražjih hiš.  

IZKAZNICA 
Podjetja: Lumar hiše, Inntal, Lumar,
Kraj: Gomilsko, Petrovče, Maribor, Nemčija
Dejavnost: gradbeni inženiring, izdelava montažnih hiš
Zaposleni: 40 v Petrovčah, 70 v Gomilskem, 27 v Nemčiji, 4 v Mariboru
Promet: 2,3 milijarde tolarjev v letu 1998 (samo Lumar hiše)
Trgi: Nemčija, Slovenija, Švica 

ADUTI: 
·        90 odstotkov prometa ustvarijo z izvozom.
·        Prodaja pod lastno blagovno znamko Lumar tudi v tujini
·        Lastno podjetje in tovarna v Nemčiji
·        Hitra rast števila zaposlenih in obsega poslovanja