Mentorstvo - pomoč na poti do uspeha

Anja Žagar: »Žal se za mentorstvo še vedno odloča premalo ljudi, saj mnogi niti ne vedo, kaj je njegov primarni namen. Kljub temu pa sem prepričana, da bo v prihodnosti to postal najučinkovitejši način prenosa znanja in izkušenj.«

Pri mentorstvu gre za proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju, napredku, ter za proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili. Mentoriranje je nadvse preprosto orodje, ki ga številna slovenska podjetja še vedno premalo učinkovito uporabljajo, če sploh ga. Podjetnika Anja Žagar in Blaž Branc sta bila včasih sama mentoriranca, zato njuna odločitev, da postaneta tudi mentorja, seveda ni bila težka. Anja nam je ob tem svojevrstnem izzivu povedala, da je zanjo vsak, ki se odloči za mentorstvo in jo sprejme kot osebo, s katero je pripravljena sodelovati, zgodba zase. »Vesela sem, če lahko z lastnim pristopom, znanjem in izkušnjami pomagam mentorirancu na njegovi poti do zastavljenega (osebnega ali poslovnega) cilja. Kajti pri soočanju z izzivi in ovirami na omenjeni poti je ravno mentor tisti, ki lahko pomaga in pozitivno vpliva na njegov uspeh. Žal se za mentorstvo še vedno odloča premalo ljudi, saj mnogi niti ne vedo, kaj je njegov primarni namen. Kljub temu pa sem prepričana, da bo v prihodnosti to postal najučinkovitejši način prenosa znanja in izkušenj, ki so nujno potrebna za naš nadaljnji razvoj in uspeh. Mentorstvo bi morali bolj aktivno spodbujati že v šolstvu in pozneje tudi v podjetjih,« meni Anja.

Tudi Blaž Branc ima z mentorstvom zelo pozitivne izkušnje in ob tem pravi: »Prek mentorstvo.si sem do sedaj imel tri mentorirance. Predvsem z enim sva razvila odnos in se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja pri projektih. Trenutno imam dva nova mentoriranca, s katerima pa se še nisem srečal. Biti mentor je izvedeti, koliko veš. Je pogled čez ramo na prehojeno pot. In je izraz hvaležnosti za vse izkušnje, s katerimi lahko morda pomagam in usmerjam mlado nadebudno osebo. Na drugi strani pa so mentoriranci nepredvidljivi v tem, kakšna vprašanja in izzive postavljajo. In sveži v nekaterih pogledih in razmišljanjih. Stalno pa se srečujem s pojavom, ki bi ga lahko poimenoval 'hipno mentorstvo': mentorski odnos, ki se vzpostavi med dvema človekoma, ki ju življenje brez predhodnih načrtov združi, pa čeprav le za dvajsetminutni pogovor.«

Blaž Branc: »Biti mentor je izvedeti, koliko veš. Je pogled čez ramo na prehojeno pot.«

Mentoriranje je pospeševanje časa

Tistega časa, ki bi sicer moral preteči, da bi posameznik izkušal in spoznaval na »široko«, pravi Blaž Branc. Mentor lahko pri mentorirancu prepozna talente in hotenja ter ga usmerja. Na drugi strani mu morda prihrani kakšno verjetno neuspešno misijo, ko mu mentoriranec razgrinja svoje velike načrte. Bistvo tako ni poučevanje, ampak pripovedovanje zgodb, ki jih je mentor doživel in katerih sporočila lahko podprejo mentoriranca v njegovem razvoju. Tudi Edita Krajnović meni, da mentorski odnos opredeljujeta besedi učenje in razvoj. »Sama sem svojo poklicno pot začela v akademskem okolju, kjer kot asistentka nisem imela šefa v tradicionalnem pomenu besede, temveč je bil profesor moj mentor. Na nek način sem se sama kot mlad kader razvijala v mentorskem odnosu, se učila od nekoga, ki je to pot prehodil že pred menoj in se razvijal. Tak pristop se mi zdi v družbi znanja pravzaprav nek naraven odnos, ki ga imamo vpeljanega tudi v našem podjetju,« nam je še povedala. Absolutno se strinja tudi s tem, da se v procesu mentorstva izpopolnjujeta tako mentor kot učenec. »Prav to je moja izkušnja pri delu z mladimi mentoriranci v podjetniški mreži CEED in Klubu mentoriranja visokih petk (KMVP). Vedno se skozi vprašanja učim in skozi dileme, ki se zastavljajo mentorirancem, se učim tudi sama. Razmišljam o vidikih poslovanja, ki se morda sicer ne bi odpirali. Zanimiv pristop smo s kolegicami vzpostavili pri mentoriranju v KMVP: da je mentorstvo obojestransko. Svojo mlajšo kolegico Sandro Kecman, ki sem jo mentorirala v zahtevnem projektu, ki ga je vodila, sem na primer prosila, da bo moja mentorica pri uporabi sodobnih tehnoloških orodij, ki pomembno povečujejo produktivnost dela. Izkušnja je fantastična. V petih minutah me je naučila pristopa, ki zagotovo prihrani uro dela pri komuniciranju z veliko ljudmi. Prav od nje sem se naučila tudi pomena mikromentorstva - pokliči me takrat, ko me potrebuješ,« nam je zaupala Edita Krajnović.