Mejne vrednosti hrupa v okolju

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je pomembna za vse podjetnike, ki v okviru svoje dejavnosti povzročajo hrup v okolju. 

Z uredbo se glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v slovenski pravni red prenašajo zahteve Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in obvladovanju hrupa v okolju in Priporočila Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. 

Na podlagi zgoraj navedenih predpisov so v EU na enoten način urejene metode ocenjevanja hrupa, medtem ko je določitev mejnih vrednosti kazalcev hrupa prepuščena nacionalni zakonodaji posamezne države članice EU. 

Na podlagi Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju je RS zakonodajno in administrativno sicer že prevzela zahteve Direktive 2002/49/ES, z novo uredbo pa ureja mejne vrednosti za kazalce hrupa, ki so bile do sedaj kot mejne vrednosti ravni hrupa urejene z:
- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 45/95, 66/96, 59/2002 in 41/2004) in

- Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (UL RS 45/95 in 41/2004). 

Zgoraj navedena predpisa o hrupu v okolju ne odstopata veliko od izhodišč za ocenjevanje in obvladovanje hrupa v okolju iz Direktive 2002/49/ES, zato so spremembe, določene v novi uredbi, zgolj terminološka prilagoditev pojmov, ki jih uvaja direktiva. 

Z uveljavitvijo te uredbe zgoraj navedena predpisa prenehata veljati. 

 

Pomembnejša novost je prenos zahtev evropske zakonodaje v zvezi z metodami ocenjevanja virov hrupa. 

Metode ocenjevanja oziroma način meritev hrupa so natančneje določeni v prilogah uredbe. 

Nadzor nad izvajanjem uredbe bodo izvajali inšpektorji pristojni za varstvo okolja, v primeru kršitev pa so kot sankcije predpisane denarne globe. 

Za kršitev določb so predvidene naslednje kazni: 
- Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot upravljavec vira hrupa stori prekršek, ko ravna v nasprotju z določbo:
a) prvega odstavka 13. člena,
b) prvega odstavka 14. člena,
c) prvega in drugega odstavka 19. člena ali
d) prvega in drugega odstavka 20. člena te uredbe. 

 

- Z globo od 300.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba podjetnika posameznika kot upravljavca vira hrupa. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavane uredbe. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

VELJAVNOST:
Od 1.1.2006. 

PRAVNI VIR:
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (UL RS 105/2005)
Zakon o varstvu okolja (UL RS 41/2004)

Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in obvladovanju hrupa v okolju (UL L št. 189, 18.7.2002, str.12-26)
Priporočila Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (UL L št. 212, 22. 8. 2003, str. 49)
Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL RS 121/2004)