Mediji so lahko dober posel

Dr. Dietmar Schantin: »Trendi v medijski panogi so lahko pogubni za časopisne hiše s tradicionalnimi poslovnimi modeli, ne pa tudi za tiste, ki se bodo hitro prilagodile in poskrbele za temeljite spremembe v svojem poslovanju.«

O tem, ali se časopisnim hišam izteka čas in ali je že prepozno za njihovo digitalno prebujenje, so se spraševali na prvem mednarodnem medijskem panelu Media&Change, ki ga je maja v italijanski Gorici organiziralo podjetje Giacomelli media. Mednarodni medijski strokovnjaki so odkrito spregovorili o težavah, s katerimi se soočajo tiskani mediji, nanizali nekaj uspešnih zgodb (p)osvajanja nove, digitalne realnosti in predstavili ključne elemente novih poslovnih modelov.

Medijska hiša kot zavarovalni posrednik ... in še marsikaj drugega

Dr. Dietmar Schantin, ustanovitelj avstrijskega Inštituta za medijske strategije, predvideva, da bodo oglaševalski prihodki tiskanih medijev še naprej padali, prav tako se bodo zmanjševale tudi tiskane naklade in branost. Čeprav se bo branost vsebin na digitalnih platformah povečevala, pa po njegovi oceni prihodki od oglaševanja na digitalnih platformah in plačljivi zidovi ne bodo mogli nadomestiti izgube oglaševalskih prihodkov iz tiskanih izdaj. »Takšni trendi so lahko pogubni za časopisne hiše s tradicionalnimi poslovnimi modeli, ne pa tudi za tiste, ki se bodo hitro prilagodile in poskrbele za temeljite spremembe v svojem poslovanju,« ocenjuje Schantin. Kot primer okrnelih organizacij, ki se nista pravočasno odzvali na spremembe v gospodarskem okolju, navaja Kodak in Nokio - zaradi svoje nezmožnosti prilagajanja digitalni realnosti se je prva znašla v stečaju, drugo pa so tekmeci skorajda povsem povozili, posledice pa kljub močnim prizadevanjem popraviti nastalo škodo še vedno občuti. Medijskim organizacijam, ki so prav tako zaspale in se še niso sprijaznile, da je digitalizacija ne le zaželena, temveč nujna, Schantin ne napoveduje več kot pet let obstanka na močno spremenjenem trgu. Sicer priznava, da s posvojitvijo digitalnih platform mediji verjetno ne bodo obogateli, je pa to pomembno za izgradnjo vrednot njihove blagovne znamke.

Poleg prehoda na digitalne platforme strokovnjaki tiskanim medijem priporočajo širitev blagovne znamke na druga področja, kot so to že uspešno storile nekatere velike evropske časopisne hiše, na primer nemška Die Zeit in Axel Springer ter švicarski Ringier. Odličen primer, kaj vse dandanes sodi v pojem močne medijske blagovne znamke, je predstavil Wolfgang Zeckert, glavni operativni direktor avstrijske medijske hiše Österreich. »Namesto da bi zmanjševali tiskano naklado časopisa in še na druge načine zniževali stroške, smo se odločili za širitev blagovne znamke. Na ta način financiramo našo osrednjo dejavnost, izdajo časopisa, ki se sicer sooča s podobnimi težavami kot drugi časopisi - padanjem oglaševalskih prihodkov in branosti,« pravi Zeckert. Tako so v zadnjih letih ustanovili lastno turistično agencijo, postali so zavarovalni posrednik, prodajajo avtomobile in naročnikom na dom dostavljajo zajtrke.