Malo delo, velika napaka

V zadnjem letu ali dveh, ko vsi politiki na veliko govorijo o krizi kot o priložnosti, smo bili priča večjemu številu gospodarskih umotvorov, ki so bili in so eden glavnih razlogov za to, da naše gospodarstvo tone globlje in globlje. Kdor se vsaj malo spozna na gospodarstvo, ve, da v gospodarstvu ni kompromisnih rešitev. Gre za to, ali si naredil, ali nisi; ali si prodal, ali nisi; ali znaš, ali ne znaš … Naši politiki pa nam predlagajo nove in nove kompromisne popravke gospodarske zakonodaje, ki sami po sebi niso slabi, če jih vzameš iz konteksta vrste drugih pomembnih zakonov, pa pomenijo katastrofo za družbo v celoti.

 

Zakon o malem delu je prav tako kompromisna zmes, ki bo še bolj udarila po žepu delodajalce, tistim, katerim boniteta tega zakona je v bistvu namenjena, se pravi študentom, brezposelnim in upokojencem na drugi strani, pa ne bo prinesla prav nobenih koristi. Zakaj tako?

 

Če je zakonodajalec hotel omejiti študentsko delo in s tem skrajšati čas študija, bi to lahko dosegel po angleškem vzoru, kjer študentje lahko delajo le, če imajo opravljene vse tekoče izpite. Če je hotel omogočiti delo upokojencem in s tem izboljšati njihov standard, bi to lahko storil s tem, da bi izenačil njihov status s študentskim delom. Če je hotel omogočiti vsaj začasno zaposlitev brezposelnim, je to bedarija, ker ti že zdaj lahko delajo za določen čas, ostalo pa je vse enako.