Maksimalna hipoteka

 

Maksimalna ali kavcijska hipoteka je namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja in katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke praviloma še ni znana. Namenjena je torej zavarovanju bodočih, negotovih terjatev, denimo kredita na tekočem računu. Maksimalna hipoteka se ustanovi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči določena nepremičnina. Bistvo maksimalne hipoteke je torej v tem, da so tako glavna terjatev kot iz nje izvirajoče stranske terjatve zavarovane samo do natančno določenega najvišjega zneska. Upnik mora zato vnaprej predvideti, kakšno višino utegnejo doseči glavna terjatev in stranske terjatve, saj presežek teh terjatev ni zavarovan. Gre torej za precej »sui generis« pravni posel, ki je vsaj na prvi pogled za kreditojemalca ugodnejši. Pomembna razlika med navadno in maksimalno hipoteko je tudi v tem, da je pri slednji prenos terjatve izključen.