Majhna pika na svetovnem vinskem zemljevidu

Dr. Melita Sternad Lemut: »Kljub temu, da znamo pridelati odlična vina, jih mali pridelovalci in država kot celota ne znamo primerno tržiti.«

Priznanje o naši kreativni ustvarjalnosti je vsekakor navdušujoče. Realnost prepoznavnosti in uspešnosti slovenskega vinarstva pa je precej manj evforična. »Poraba vina se je v zadnjih letih po vsem svetu zmanjšala za okoli 30 odstotkov, pri nas za več kot 50. Ne glede na odlično kakovost naših vin se Slovenija le počasi prebija na svetovni vinski zemljevid. Težka je slovenskemu vinarju, ki svojega pridelka ne uspe prodajati tudi v tujini,« se priduša Valter Sirk, vinar iz Goriških Brd.

Vinska tradicija

»Strategija slovenske vinogradniške politike v največji meri temelji na družinski kmetiji, torej večgeneracijskem lastništvu vinogradniško-vinarskih posestev, ki pa so relativno majhna in v globalnem smislu gledano slabo ekonomična. Sledljivost pridelave vina pri nas ni natančna, saj je v register prijavljen pridelek na slabih 60 % površin. Prodaja pada vzporedno z upadom kupne moči potrošnikov, ki praviloma niso poznavalci in niso pripravljeni za dobro vino odriniti nekaj evrov več. Število obdelanih vinogradniških površin se že leta krči. Vinogradništvo je zelo pomembna kmetijska panoga v Sloveniji, s precejšnjim še neizkoriščenim potencialom donosnosti. V kombinaciji s turizmom ima dobre možnosti, da vanjo vlagamo in nanjo v prihodnosti še kako računamo,« na kratko oriše stanje vinogradniško-vinarske dejavnosti dr. Melita Sternad - Lemut iz Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi.

Nova, nepoznana vinska destinacija