Magična kratica: RFID

V najpreprostejši obliki lahko tehnologijo radiofekvenčne identifikacije (RFID) opišemo kot sistem zelo majhnih značk - čipov (velikokrat velikosti »pike« v tisku), ki prek antene oddajajo radijski signal. Pritrdimo jih lahko na predmete (izdelke) ali bitja. Bralna naprava (čitalnik) po drugi strani oddaja elektromagnetno valovanje, zato jo značka brezžično prepozna, ko pride v njen domet. V kratkem času lahko bralna naprava identificira večje število značk. Prednost tehnologije je v njenem brezžičnem delovanju in dejstvu, da deluje tudi v zahtevnih okoljih, kjer se pojavljata mraz, umazanija, ali tam, kjer ni mogoča neposredna dostopnost, saj za branje ni treba, da je v vidnem polju. 

Kot mnoge druge tehnologije je tudi radiofrekvenčna identifikacija (RFID) prisotna že dolgo, približno petdeset let, a se ni uveljavila, ker še niso v celoti izpolnjeni pogoji za njeno množično uporabo. Danes, ko se s serijsko proizvodnjo nižajo cene čipov, ki so eden osnovnih elementov te tehnologije, internet in mobilne komunikacije pa so doživele hiter vzpon, ostaja RFID vse bolj vroča tema. Tehnologija radiofrekvenčne identifikacije lahko zelo spremeni način, kako bomo v prihodnje poslovali, nakupovali in živeli. Morda se nam obeta potencialno novo obdobje zmanjševanja stroškov in večanja učinkovitosti. Pa ne le na področju, ki ga danes obvladuje črtna koda, kot to večkrat slišimo. Tehnologija prodira v vse gospodarske veje in pojavljajo se vedno novi načini njene uporabe. Nekaj primerov uporabe ter modelov v razvoju si bomo ogledali v nadaljevanju.  

Pomoč trgovcem

Najbolj aktualne razprave se pojavljajo na področju uporabe RFID-a v trgovini. Sistem naj bi spremljal dobavo trgovskega blaga. Ocenjeno je, da se strošek dela pri prevzemu blaga zaradi manjše potrebe po delavcih, ki prevzemajo blago pri vhodu v skladišče in ga oddajajo znotraj poslovne enote, zmanjša kar za 65 odstotkov. Manjša naj bi bila verjetnost tudi za krajo. RFID lahko pomaga tudi pri prodaji. Čitalniki lahko opozorijo poslovodje, če je denimo DVD-predvajalnik na napačni polici ali, da je določen izdelek (skoraj) zmanjkal na policah. Da ne omenjamo ideje, da za prehod mimo blagajn ne bi bilo treba odčitavati cen, pač pa bi bralni portal sam prepoznal vrednost blaga iz posamezne košarice. Wal Mart, največja trgovska veriga na svetu, je 100 največjim dobaviteljem lani zagrozila, da bo z njimi prekinila sodelovanje, če do začetka tega koledarskega leta ne začnejo uvajati sistemov RFID v svoje poslovanje. Poleg podjetij iz seznama je sistem začelo prostovoljno uporabljati še 37 njihovih dobaviteljev.  

Za večjo pretočnost prometa 

Zaradi večje pretočnosti prometa države vse bolj uvajajo to tehnologijo za samodejno zaračunavanje cestnine. Tudi pri nas dolgoročno prehajamo na elektronsko cestninjenje, kot lahko v zadnjem obdobju pogosto slišimo prek medijev. Sistem deluje tako, da udeležencu v prometu brez zaustavljanja ali drastičnega zmanjševanja hitrosti zaračuna cestnino, ko ta pelje mimo portala oziroma čitalnika na avtocesti. V svetu poznajo nekaj različic tega sistema. V Kaliforniji je, denimo, sistem nadgrajen s programsko opremo, ki omogoča samodejno izdelavo poročil o stanju na cestah in celo napovedi. Vmesniki čitalniki spremljajo pretočnost prometa na podlagi izračuna povprečne hitrosti vozil. Informacije o premičnih hitrostih so podlaga za ugotavljanje manjših ali večjih zastojev na določenih cestnih odsekih. Sporočila o stanju na cestah se samodejno izpišejo in so voznikom avtomobilov na voljo preko DMS-sporočil, motoristom pa prek posebne telefonske številke. 

Koristi za letalske prevoznike in potnike 

Zaradi iskanja izgubljene prtljage naj bi letalska industrija letno izgubila 1,6 milijarde dolarjev. Izguba raste zaradi večanja števila potnikov ter izvajanja ostrejših varnostnih ukrepov na letališčih. V 2004 se je število primerov izgubljene prtljage v primerjavi z letom poprej povečalo kar za 20 odstotkov. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) uvaja program elektronskih letalskih kart, s katerim želi do leta 2007 doseči znižanje stroškov in uvedbo prijaznejših sistemov za potnike v letalskem prometu. Med drugim program vključuje tudi sledenje prtljage z RFID. Pilotni projekti naj bi do konca tega leta zaživeli na petih mednarodnih letališčih. Da gre za velik projekt zgovorno govori podatek, da IATA sodeluje z 270 letalskimi prevozniki, ki opravijo 94 odstotkov celotnega letalskega prometa.  

Največje letalo na svetu, ki je nedavno povzročilo toliko medijskega pompa, Airbus A380, bo opremljeno z 10.000 radiofrekvenčnimi čipi. Ker je letalskim prevoznikom naloženo, da pred vzleti opravljajo rutinske preglede vitalne opreme, je to za letalo, ki ima kar 555 sedežev, zelo zamudno, saj je poleg pregleda treba še izpolniti predpisane formularje. S čipi, denimo na rešilnem jopiču in drugih premičnih predmetih, bo informacija o tem, ali je vsa oprema na mestu, takoj na voljo. Programska oprema pa bo poskrbela, da bodo poročila izdelana samodejno. 

Primeri praktične uporabe 

Govoreče žogice za golf 

Radar Golf Inc. je podjetje, ki je razvilo golfske žogice, po njihovem kakovostnejše od konkurenčnih, njihovo iskanje pa je veliko lažje, saj so v njih vdelani mikročipi. Napravica, ki začne oddajati piske, ko jo igralec golfa aktivira v oddaljenosti največ 30 metrov od žogice, povečuje intenzivnost zvoka, ko se igralec približuje cilju. Sistem naj bi se pojavil na golfskih igriščih meseca junija.  

Podobnega elektronskega sopotnika naj bi dobila tudi nogometna žoga. Ta bi omogočil gledalcem različne neposredne informacije, kot denimo, za koliko je žoga zgrešila okvir vrat, trenerjem pa omogočila podatke, koristne za analizo igre svojih varovancev.  

Otroci na radijski »vrvici« 

Kindercity je znanstveni park v Švici, namenjen otrokom. Te na vhodu opremijo z zapestnicami, ki kot neke vrste elektronske denarnice avtomatsko odštevajo vrednost obiska posamezne atrakcije od celotnega vplačila. Legoland na Danskem pa staršem olajša iskanje otrok, saj se vsako leto tam izgubi veliko malčkov. Za približno tisoč tolarjev dajejo v najem zapestnice, ki delujejo s kombinacijo tehnologij RFID in WI-Fi. Če se otrok izgubi, starši pošljejo SMS-sporočilo v strežnik Legolanda. V manj kot 90 sekundah RFID-čitalniki izsledijo lokacijo otroka. Koordinate pošljejo v strežnik prek brezžične tehnologije WI-Fi, ta pa sporočilo posreduje staršu v mobilni aparat. Zabaviščni park na Floridi uvaja zapestnice tudi za vse svoje starejše obiskovalce. Ker se tudi skupina odraslih na velikih površinah razgubi, bo vsakemu obiskovalcu na kioskih omogočen pogled v to, kje so drugi člani skupine. 

»Špricanje« bo težje 

Kar nekaj srednjih šol in univerz v Aziji in ZDA, je s poskusno uvedbo identifikacijskih kartic dijakom ali študentom močno otežilo »špricanje« pouka. Obvezne identifikacijske kartice pošiljajo impulze računalniku, ki tako shranjuje podatke o prihodu in odhodu študentov. V sistem je v nekem mestu priključena celo lokalna policija. Sistem uvajajo zaradi poenostavitve evidence prisotnosti, saj so čitalniki pritrjeni tudi na oboke vhodov v učilnice. Nadalje naj bi s tem zmanjšali tudi vandalizem in povečali varnost dijakov in študentov. Ponekod jih uporabljajo še bolj vsestransko - v menzah za naročanje hrane, knjižnicah za izposojo knjig ...  

Pozor, vaš pes je zbolel! 

TekVet System s pomočjo tehnologije RFID izsledi bolne živali. Majhna brezžična naprava je pritrjena na uho denimo psička. Ko njegova telesna temperatura pade ali naraste na kritično raven, so o tem elektronsko obveščeni računalniki. Živali je nato mogoče izslediti in jih ustrezno zdraviti. Podobni čipi bodo na voljo tudi ameriškim kmetom na farmah. Ameriški oddelek za kmetijstvo, USDA, je ameriškim kmetom že razdelil 100.000 čipov, s katerimi bodo sledili živali in odkrivali prehod živali iz farme na farmo. Tovrstna transparentnost bo v pomoč tudi pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni. Podatki bodo na voljo takoj. Potreben bo le prenosni računalnik ali druga naprava, ki podpira Blootooth.  

Čipi v osebnih dokumentih

Vse bolj skušajo RFID uvajati tudi državne uprave. Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Kanada, ZDA, Avstralija in Nova Zelandija razmišljajo o tem, da bi poleg možnosti biometrične identifikacije v potne liste vdelali tudi čipe. ZDA so oktobra lani uporabo radiofrekvenčne identifikacije s potnimi listi tudi že uzakonile. To naj bi jim pomagalo v boju proti terorizmu. Čipi bodo vsebovali elektronske fotografije in druge podatke o lastnikih potnih listov. Iz identifikacijskih razlogov v Virginiji ZDA razmišljajo o podobnih vozniških dovoljenjih. Devet od enajstih prekrškarjev, ki so udeleženi v prometu brez opravljenega vozniškega izpita, se vozi po cestah ravno v tej ameriški zvezni državi. RFID bi pristojnim organom pomagal preverjati ali so lastniki vozniških dovoljenj res osebe iz dokumenta ali le prevaranti, ki se s ponarejenimi dovoljenji izdajajo za nekoga drugega. 

Sledenje v bolnišnicah 

Koncem meseca novembra 2004 je ameriška vlada dovolila tudi uporabo čipov na bolnikih. Velikokrat se namreč zgodi, da pride do napak pri operacijskih posegih. Da bi zdravnik z gotovostjo izvedel pravo operacijo na pravem pacientu, slednjemu pritrdijo nalepko s čipom. SurgiChip je tako prva kirurška označevalna naprava, ki deluje na podlagi radiofrekvenčne identifikacije, in je uradno dovoljena. Značka nosi informacije o pacientu, tipu posega, datumu in imenu zdravnika.  

Bolnišnice in domovi upokojencev danes po vsem svetu uporabljajo številne sisteme, ki temeljijo na RFID-i. S sistemom Radianse izsledijo paciente ter prek naprav, ki so na njih pritrjene, s preprostimi pritiski na gumbe izmenjavajo tudi sporočila, kot je »Bolnik je pripravljen na poseg« in podobna. Zaradi prihranka časa z RFID-om hitreje med posegom locirajo tudi številno kirurško opremo.  

Za pametnejše in varnejše naprave

Mitsubishi Electric Corporation razvija tehnologijo, ki združuje tehnologijo RFID in kamere za novo generacijo pametnejših dvigal. S to tehnologijo dvigala ne pustijo čakati ljudi. Nasprotno, sistem sam zazna, da se oseba približuje dvigalu ali nanj čaka. To je, pravijo, koristno iz več razlogov. Poleg bistveno boljših odzivnih časov dvigal bodo lahko invalidi uporabljali dvigala, ne da bi jim bilo treba pritiskati na gumbe. Posamezniku za vračanje ne bo treba vsakokrat znova pritiskati gumba za nadstropje, če gre za mesto, kamor se običajno vrača. Sistem bo tudi onemogočal nepooblaščene vstope v zgradbe. Podjetje je napovedalo, da obstaja še mnogo tehničnih izzivov, ki so povezani s sistemom, a jih za zdaj še ne bodo razkrili. Bo pa celostna rešitev na trgu čez predvidoma pet let. 

Citizen je japonsko podjetje, ki razvija varnostni sistem zaklepanja osebnih računalnikov - CertifGate. Ko lastnik zapusti računalnik in je od njega oddaljen na določeni razdalji, se ta samodejno zaklene, ko pa se mu približa, se odklene. Za to je potrebna majhna brezžična naprava, ki je priključena v USB-vhod osebnega računalnika. Po drugi strani značka RFID, ki jo ima zaposleni, denimo, prilepljeno na identifikacijski tablici ali kjerkoli drugje, komunicira z USB-enoto. Čip je lahko povezan tudi z računalniki drugih zaposlenih. Ti imajo tako vpogled v to, kje je nosilec trenutno. CertifGate bo predvidoma na voljo v tem mesecu.  

Pospeševalci in omejitve  

Na področju informacijske tehnologije digitalne povezave vedno bolj nadomeščajo fizične. Neki analitik namerno pretirava, ko govori, da smo v desetih letih med 1994 in 2004 povezali vsako podjetje z vsakim kupcem (kar je omogočil internet), v naslednjih desetih letih pa bomo povezali vsako podjetje z vsakim izdelkom, ki ga je izdelalo ali kupilo. Tehnologiji v zadnjem obdobju dajejo veliko verodostojnost znana podjetja. Poleg Wal Marta številni znani trgovci (Metro, Tesco, Barnes&Noble ...) in podjetja drugih dejavnosti. Nekatere verige restavracij s hitro prehrano hitijo uvajati brezkontaktni plačilni sistem (Mastercard PayPass) ki temelji na RFID-u. McDonald's bo sistem letos vpeljal v vse restavracije v Severni Ameriki. Microsoft razvija beta različico programa Exapta 4.0, ki bo omogočal oblikovanje in upravljanje rešitev RFID, namenjen pa je malim in srednjim podjetjem ...  

Po drugi strani je veliko odpora, ko prihaja tehnologija v stik s končnim kupcem. Civilna družba in posamezniki nenehno opozarjajo na možne zlorabe pravice do zasebnosti. Določene skupine so, denimo, ustvarjale močan medijski pritisk s pozivanjem potrošnikov naj bojkotirajo Tescove izdelke, ko je ta prvič namestil čipe na CD-je in DVD-je v svoji trgovini v Leichesterju. Največjo bojazen povzroča možnost, da bi lahko bile informacije, shranjene v čipih RFID, dostopne drugim, nepooblaščenim osebam (hekerji, tatovi ali še kaj hujšega). Ekspertna skupina Evropske komisije zato že pripravlja pravilnik za uporabo RFID-a. Gre za pripravo navodil podjetjem v zvezi z razvojem izdelkov, ki so povezani s to hitro rastočo tehnologijo. V ospredju direktive bo zaščita zasebnosti potrošnikov.  

Tehnologija je za določena področja in obsege poslovanja še vedno predraga. Če se ne bi pojavljali čedalje pametnejši čipi in če ne bi poznali specifičnih prednosti RFID-a, bi lahko pristali tudi na posplošen opis nekega podjetnika, ki pravi, da gre pri tej tehnologiji zgolj za »drago črtno kodo«. Tehnologija ni draga le, ko je že vključena v poslovni proces, pač pa je draga tudi v razvoju. Zato je treba upravičenost uvajanja RFID-a resno pretehtati. Spodbudno je, da lahko bolj množična uporaba prinese veliko cenejše elemente, ki sestavljajo to tehnologijo. Rezerve so tako v cenah čitalnikov kot tudi čipov. 

Našteli bi lahko še ogromno zgledov iz prakse, kjer se RFID že uspešno pojavlja na trgu, ali pa nekdo razvija model, ki je potencialno perspektiven. Roko na srce, pa je na trgu veliko tudi neuporabnih aplikacij, zato lahko za veliko omejitev štejemo tudi domišljijo. Če se bo tehnologija v svetu končno izdatneje uveljavila, je priložnost vseeno na dlani: uporaba je mogoča praktično kjerkoli, tehnološke inovacije pa ne pomenijo le odkrivanja novih tehnologij, izdelkov in procesov, pač pa tudi drugačno uporabo obstoječih.