Lokalni grozdi

Leta 1999 se je vlada prvič lotila spodbujanja grozdenja. Takrat je bila narejena tudi nacionalna študija, ki je raziskala razmere v gospodarstvu. Ugotovili so, da so v Sloveniji zametki treh nacionalnih grozdov - avtomobilskega, logistično-transportnega in orodjarskega grozda. Na podlagi pilotskih projektov so pri Ministrstvu za gospodarstvo naredili strategijo in razpis za prve projekte grozdov.  

Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) je sčasoma ugotovil, da v nacionalnih grozdih pravzaprav ni malih in mikropodjetij ali pa so bila ta na repu dobaviteljske verige. To je bilo v nasprotju z izkušnjo v tujini; tam je mogoče videti uspešna povezovanja, pri katerih so največ pridobila prav mala in mikropodjetja, saj so ta najranljivejša med globalizacijo. Zato so leta 2002 na Mednarodnem sejmu v Celju izvedli anketo med podjetniki, s katero so želeli ugotoviti, zakaj ne sodelujejo v grozdih.

Iz anketnih odgovorov in kasnejših srečanj s podjetniki na terenu so prišli do treh pomembnih sklepov, in sicer, da:
- podjetniki grozdenja sploh ne razumejo, saj so bili prepričani, da gre za modno muho MG-ja RS;
- obstaja visoka stopnja nezaupanja zaradi slabih izkušenj že sodelujočih podjetij v nacionalnih grozdih, v katerih mali niso bili enakovredni velikim ne po denarju, kadrih, prometu, ne po poslu in niso imeli pomembne vloge;
- bi potrebovali pomoč pri povezovanju - predvsem na področju svetovanja, vzpostavljanja notranje komunikacije in izpeljave skupnih projektov. Skratka, da bi poplačali dodatne stroške, ki bi nastali zaradi povezovanja. 

Leta 2003 je Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) s finančnimi spodbudami (110 milijonov tolarjev na voljo) za povezovanje malih in mikropodjetij na lokalni ravni podprl 37 podjetniških povezav, letos pa 26 (90 milijonov tolarjev na voljo). Od tega so le tri dobile podporo že drugo leto zapored (Tekstilni grozd CETEX, Grafični grozd in Gostinsko-turistično-rekreativni grozd iz Posavja).  

Vanja Hazl, vodja projekta pri PCMG-ju, pravi, da potrebujejo mala in mikropodjetja na lokalni ravni bistveno več časa za nastanek uspešne povezave, kot je to pri nacionalnih grozdih, v katere so vključena večja podjetja. Pri malih in mikropodjetjih gre za enakovredne partnerje, povezovanje je dolgotrajnejše, saj gre za resnično mala podjetja, ki delujejo na trgu in se ne morejo ukvarjati le z dejavnostmi razpisa, saj za to nimajo ne dovolj zaposlenih ne dovolj denarja.  

Pravzaprav je to državna pomoč, in če dobijo podjetja tri milijone, morajo tudi sama zagotavljati najmanj tri milijone. To pa je denar, ki ga morajo podjetja na trgu imeti. Zato morajo imeti izdelano vizijo rasti, ker sredstva za grozdenje ni nadomestilo za propadanje podjetja. Povezave, ki pri tem nastanejo, so trdnejše, čeprav jih ne vzpostavijo pravne osebe. Po mnenju Vanje Hazl bodo mala in mikropodjetja do grozda na nacionalni ravni potrebovala pet do sedem let, saj se zaupanje gradi na resničnih uspehih.    

Kdo sodeluje v grozdih 

Sestava podjetij v grozdih je zelo različna. Večinoma so mala in mikropodjetja, s povprečno desetimi do šestnajstimi zaposlenimi. Po navadi gre za proizvajalce, ki imajo dopolnjujoče se dejavnosti ali izdelke. Če so v grozdu konkurenčna podjetja, so se specializirala tako, da si niso konkurirala.  

Podjetniške povezave so razmeroma majhne, pet do sedem podjetij in ena do dve podporni ustanovi - najpogosteje krajevni podjetniški centri ali svetovalci. Od drugih podpornih ustanov sta v letu 2003 samo v dveh podprtih projektih sodelovala univerza in razvojni inštitut. Letos (2004) pa sta prisotna v občutno več projektih.  

Precej podjetij, pravi Hazlova, je sodelovalo že pred spodbudami PCMG-ja. Razpis je pripomogel, da so podjetja v grozdih začela razmišljati o stvareh, ki so jih sicer zapostavljala zaradi dodatnih stroškov. To pa so oblikovanje skupnih promocijskih gradiv in blagovnih znamk, razmišljanje o pravnih oblikah sodelovanja in podobno.  Vanja Hazl opaža, da se je letos spremenila sestava prijavljenih projektov. Lani so bila podjetja še negotova in so se odločila le za manj težavne skupne projekte, kot so skupne promocijske brošure in skupni sejemski nastopi, letos pa so se lotila več zahtevnejših razvojnih projektov.    

2004 - prelomna točka  

Vanja Hazl pravi, da so po dveh letih dejavnosti prišli do prelomne točke, ko bodo ovrednotili dogajanje v podprtih povezavah. Zanima jih zlasti, kaj se dogaja z grozdi, koliko podjetij je dobilo sredstva, koliko jih je napredovalo in koliko jih je ostalo na isti ravni, koliko se jih je specializiralo, koliko podjetjem se je povečalo število zaposlenih, rast na trgu in ali se sploh še povezujejo.

ZGLEDA IZ PRAKSE 

Grozd GTR (gostinstvo-turizem-rekreacija)
V grozdu so za zdaj štiri podjetja in podporna ustanova. Nosilni podjetji sta Penzion Les in ŠRC - Športnorekreacijski center - Grič, odgovorna oseba je Franc Les.  

Leta 2004 so se prvič prijavili na razpis PCMG-ja za sofinanciranje podjetniških povezav. Podjetja so bila že prej povezana, združila pa so se zato, ker imajo skupaj boljšo in močnejšo ponudbo, zato bodo sodelovanje nadaljevala.

»V prvem letu smo se bolj posvečali raziskavam trga, oblikovanju skupne celostne podobe in promocijskih gradiv. V prihodnjem letu načrtujemo močnejši nastop pri prodaji in razvoju novih izdelkov. PCMG-jeva sredstva so pripomogla, da smo se uradno povezali, razvili skupno promocijsko gradivo in blagovno znamko, kar smo sicer zapostavljali zaradi dodatnih stroškov,« pravi Franc Les.   

Tekstilni grozd CETEX (Celje Tekstil)
V grozdu so pet podjetij in podporni ustanovi. Odgovorna oseba je Nataša Špat, podjetje CO.Andraž  

Na razpis PCMG-ja so se prijavili že drugo leto zapored. Že prej so sodelovali, tako da so že vzpostavili medsebojno zaupanje, ki je temelj za posel. »Grozd pomaga pri obstoju na trgu. Res pa je, da grozd le zaradi sofinanciranja ni smiseln, temeljiti mora na notranjih potrebah podjetja in poslovnem interesu. S sodelovanjem, ki smo ga razvili, imamo več možnosti za obstanek na trgu, bolj smo konkurenčni in zmanjšujemo stroške, več pa imamo tudi kupcev. S financiranjem PCMG-ja smo začeli razvoj novega izdelka, prenovo in poenotenje spletnih strani ter izobraževanje in delavnice, v katerih smo iskali skupne vizije in načine, kako obstati na trgu EU-ja,« pojasnjuje Nataša Špat.  

V tujini se za zdaj še niso preizkusili, ker je to povezano s pomembnimi poslovnimi odločitvami. Nataša Špat pravi, da bi morali prej definirati nastop na trgu - kot grozd ali kot blagovna znamka. Morali bi se odločiti za pravno obliko povezave (GIZ, d.o.o. ali drugo). To pa je drago, zato se za zdaj tega še ne bodo lotili.