|
|||
Lesarji - lažje do evropskega denarjaPodjetjem s področja lesarska in gozdarstva se s projektom WOODISM ponujajo priložnosti za pridobitev evropske pomoči. Pri nas je nosilec projekta Lesarski grozd.
Evropska unija je v šestem okvirnem programu namenila 2,1 milijarde evrov posebej za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega ponuja številne druge programe in razpise, na katere se lahko prijavijo mala podjetja. Vendar se pri teh podjetjih težave pojavijo največkrat že pri prijavah zaradi pomanjkanja znanja, pa tudi časa in volje, da bi se prebila skozi zapletene pisarniške postopke, ki vodijo do sredstev. Cilji projekta WOODISM Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Evropska unija je zato razvila mednarodni projekt WOODISM, s katerim želi pomagati malim in srednjim podjetjem pri sodelovanju na mednarodnih razpisih. Nacionalni koordinatorji bodo v dvanajstih državah pripravili sezname podjetij, ki želijo za tehnološkorazvojne projekte pridobiti pomoč iz evropskih programov, nato bodo podjetja izobrazili za pripravo projektov po zahtevanih merilih in jim pomagali pri pisanju vlog za pridobitev sredstev. Prav tako jim bodo iz obširne zbirke podjetij iz drugih držav pomagali izbrati partnerje. Mednarodno partnerstvo je namreč največkrat pogoj za pridobitev razvojnih sredstev. Vloga Lesarskega grozda Ker je projekt WOODISM namenjen predvsem podjetjem s področja lesarstva in gozdarstva, je v Sloveniji vlogo nosilca prevzel Lesarski grozd. Direktor grozda, Igor Milavec, pravi, da se podjetjem iz omenjenih dejavnosti ponuja enkratna priložnost. »Večina pomoči Evropske unije se deli prek skladov in programov, kjer so postopki zahtevni in natančno določeni. Poznavanje postopkov pomeni veliko prednost za podjetja, ki se želijo vključevati v Evropo.« Lesarski grozd bo k sodelovanju povabil 150 malih in srednje velikih podjetij. Števila sodelujočih ne bodo omejevali, saj imajo dolgoročne ambicije. »Poskušali bomo pohiteti in podjetja, ki bodo to želela, usposobiti že za prijavo na šesti okvirni program, ki se izteče leta 2006. Druga podjetja pa bomo pripravljali za sedmi okvirni program za leto 2007 ter za druge razpise in programe Evropske unije,« pojasnjuje Igor Milavec. Da se jim bo uspelo pravočasno pripraviti, se bodo 16. novembra že prvič srečali s podjetji, ki želijo sodelovati. Po besedah Milavca bodo v vseh dvanajstih državah povabili k sodelovanju skupno 2000 podjetij s področja lesarstva in gozdarstva. Tudi če katero od podjetij pozneje ne bo kandidiralo za evropska sredstva, mu sodelovanje v WOODISM-u lahko koristi. Najmanj, kar lahko pridobi, je znanje o delovanju evropske uprave in seznam podjetij iz dvanajstih držav, na katerem lahko najde potencialne poslovne partnerje. Minimalni stroški podjetnikov Za večino podjetnikov bo najpomembnejši podatek, da je prijava brezplačna in vsa začetna izobraževanja tudi. Podjetje bo dolžno prispevati šele takrat, če bo želelo razvojni projekt prijaviti v evropski program in bo potrebovalo pomoč pri pisanju vloge. »Vložek v projekt je za vsako podjetje, ki ima ambicije na evropskem trgu, najmanjši možen. Pritožbe, da podjetjem nihče ne pomaga, bodo odveč. Zdaj imajo podjetja priložnost in samo od njih je odvisno, ali jo bodo izkoristila,« pravi Igor Milavec. Več informacij o projektu WOODISM dobite pri Lesarskem grozdu, tel.: 05/757-05-00, e-naslov: grozd@sloles.com. Sodelovanje tudi s člani grozda
Ker je nosilec projekta WOODISM pri nas Lesarski grozd, bodo poskušali poiskati tudi možnosti za sodelovanje med člani grozda, ki združuje 21 predvsem velikih podjetij in 5 raziskovalnih ustanov, ter malimi in srednje velikimi podjetji. Lesarskemu grozdu je uspelo v petih letih vzpostaviti plodno sodelovanje med gospodarstvenimi in raziskovalnimi ustanovami. Podjetjem pomaga pri uvajanju novih tehnologij, zmanjševanju stroškov za energijo, pridobivanju oznake CE in drugih izdelanih in merljivih projektih. Zdaj je njihov največji skupni izziv izdelava rešitev za ureditev lakirnic po novi evropski zakonodaji. Grozd je zaradi izjemne zahtevnosti naloge projekt prijavil na razpis za sredstva iz strukturnih skladov. |
|