|
|||
»Lani uresničenih 70 odstotkov zahtev«Obrtno-podjetniška (prej Obrtna) zbornica Slovenije se je bila s sprejetjem novega obrtnega zakona primorana reorganizirati in prilagoditi poslovanje. »Želimo si biti tako dobri, da bi bili vsi mali podjetniki naši člani,« pravi Miroslav Klun, predsednik zbornice.
V zadnjih dveh letih so se zgodile velike spremembe na področju organiziranja samostojnih podjetnikov in podjetij v okviru zbornic. Najprej je junija 2006 Zakon o gospodarskih zbornicah uvedel prostovoljno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije. Število članov je od takrat upadlo s 60 tisoč na približno 12 tisoč (tistih, ki plačajo članarino). Zanimivo je, da je zbornico zapustilo največ malih članov, tudi takih, ki prej sploh niso plačevali članarine. Lani pa je Obrtni zakon posegel še med člane Obrtne zbornice Slovenije (OZS). O spremembah, ki so posledica novega zakona, smo se pogovarjali s predsednikom Miroslavom Klunom.
Novi obrtni zakon je prinesel kar nekaj novosti v delovanje OZS. Zahteval je preoblikovanje zbornice v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, uvedel je nižje članarine in spremenil delitev sredstev med sedežem OZS in območnimi obrtnimi zbornicami. Kaj vse te spremembe pomenijo za delovanje zbornice in za njene člane? Pri OZS smo omenjene spremembe napovedali že pred petimi leti, ko smo sprejeli vizijo in strategijo reorganizacije zborničnega sistema. Sprejetje novega zakona pa nas je tudi dejansko prisililo k temu, da smo s 1. januarjem 2008 začeli poslovati po novem. Sprememba imena v reorganizaciji zbornice pomeni zgolj uresničitev naših želja po odsevanju realnosti našega zborničnega sistema oziroma članstva. Med našimi člani so namreč tako obrtniki kot podjetniki.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|