|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||
Labirint evropskih priložnostiZ aktualnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo se tudi za slovenska podjetja odpira obilje poslovnih priložnosti. Le znajti se je treba v tem blodnjaku ....Slovenskim podjetjem so bolj ali manj znani domači viri financiranja, namenjeni zagonu in širitvi poslovanja, ali vsaj poznajo ustanove, kjer je tovrstne informacije o finančnih virih mogoče pridobiti. Precej manj pa so podjetniki in njihovi zaposleni seznanjeni z neposrednimi oblikami in možnostmi ustvarjanja poslovnih priložnosti v razširjenem evropskem območju.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Gre za več poslovnih možnosti in priložnosti. Te so:
a) povečanje prodaje izdelkov in storitev na razširjenem evropskem območju prek javnih naročil v državah Evropske Unije in pridruženih članicah Srednje Evrope, b) sofinanciranje razvojnih podjetniških projektov, kot so naložbe v raziskave in razvoj, širitev znanj in spretnosti, povečanje storilnosti in kakovosti poslovanja, inovacije in druge dejavnosti, namenjene rasti in razvoju podjetij in podjetniške kulture, c) neposredne spodbude za podjetja v fazi prestrukturiranja, d) podpogodbeništvo.
Po podatkih iz letnega poročila Urada za javna naročila Republike Slovenije za leto 2001 javna naročila v Evropski Uniji presegajo 14 odstotkov domačega bruto proizvoda Evropske unije, pri čemer njihova vrednost nekoliko presega 1000 milijard evrov letno (v Sloveniji približno 300 milijard tolarjev letno, kar je približno 1,3 milijarde evrov). Celotna vrednost objavljenih javnih naročil v Evropski skupnosti med leti 1992 in 1998 se je podvojila in še naprej narašča. Že samo ta podatek je zadosten razlog, da se v konkurenčni boj za posel in krepitev poslovanja v javnofinančnih razmerah poslovanja in financiranja razvojnih projektov podajo tudi slovenska mala in srednja podjetja. Slovenska podjetja lahko že od leta 1994 sodelujejo na vseh mednarodnih razpisih za dobavo opreme, izvedbo storitev in gradnjo v okviru projektov, sofinanciranih iz pristopnih oziroma od leta 1999 predstrukturnih sredstev Evropske Unije, med katerimi so programi Phare, čezmejno sodelovanje, socialna in ekonomska kohezija, program Sapard na področju kmetijstva in podeželja ter Ispa na področju naložb v okoljsko in transportno infrastrukturo. To obenem pomeni, da lahko slovenska podjetja s svojo ponudbo samostojno ali v poslovni povezavi z drugimi domačimi in tujimi podjetji iz držav članic EU ali iz pristopnih držav konkurirajo na mednarodnih razpisih za izvedbo najrazličnejših projektov, ki jih predvsem razpisujejo naročniki, zavezani k javnim naročilom. To so razpisi občin, ministrstev, javnih zavodov in podjetij za dobavo na primer računalniške, laboratorijske, telekomunikacijske in druge opreme za izvedbo storitev.
Med slednje na primer sodijo izobraževanje in usposabljanje na najrazličnejših področjih, priprava strateških dokumentov, analiz, ekspertno svetovanje in priprava gradbeno-tehnične dokumentacije. Prav tako tudi gradnja čistilnih naprav, cest, železnic, poslovnih in tehnoloških centrov in druge lokalne in regionalne infrastrukture v državah, kot so Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Bolgarija, Romunija ter države iz mediteranskega sveta - Malta, Ciper, Turčija. Čedalje bolj pa tudi v državah Jugovzhodne Evrope, kjer se obseg mednarodnih sredstev v razvojne projekte in naložbe v zadnjih letih skokovito povečuje. Z aktualnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo se tudi za slovenska podjetja odpira morje novih priložnosti za pridobivanje in razširitev poslov v okviru omenjenih možnosti.
Viri informacij Javni razpisi za izvedbo projektov, ki se financirajo s sredstvi Evropske unije, so podjetjem dosegljivi v uradnih listih omenjenih držav in držav Evropske skupnosti ter v uradnem listu Evropske unije. Navadno so objavljeni v angleškem jeziku. Poleg tega lahko informacije o mednarodnih razpisih pridobite na veleposlaništvih držav, v katerih želi podjetje uveljaviti svoje poslovne interese. V državah z razvitimi “one stop shops” oziroma razvojnimi agencijami in podjetniškimi informacijskimi in svetovalnimi centri lahko napovedi o razpisih pridobite na svojo prošnjo tudi neposredno v elektronski obliki. Če želite konkurirati s konkretnim izdelkom ali storitvijo, lahko prek sodobnih elektronskih iskalnikov podatkov pridobite informacijo o odprtih razpisih kjerkoli, kjer obstaja mreža Evro Info centrov. Dobro razvite in uveljavljene sisteme iskanja tovrstnih podatkov imajo tudi Gospodarske zbornice v evropskih državah. Za posle večjega obsega, kamor spadajo vsi projekti nad tremi milijoni evrov, je zagotovo najprimernejša zbirka podatkov Uradni list Evropske unije, kjer so objavljene tudi napovedi razpisov, da se lahko podjetja pravočasno pripravijo. Obstaja pa še vrsta drugih podatkovnih zbirk, kjer lahko sami ob manjšem plačilu za dostopno geslo pridobite neomejeno možnost dostopa do tovrstnih informacij.
Ena boljših podatkovnih zbirk o razpoložljivih razpisih je Eurofunding. Ta zbirka vas redno obvešča o vseh aktualnih razpisih in virih sofinanciranja podjetniških in drugih projektov, naročite pa se lahko tudi na tedensko pošiljanje elektronskih obvestil o razpisih (“info-alerts”). V njej si lahko sami poljubno nastavite podatke, ki jih želite pridobivati in so za vaše podjetje posebnega pomena (na primer o odprtih razpisih v določenih sektorjih, o razpisanih programih za sofinanciranje določene vrste razvojnih projektov). Spletne strani te zbirke navadno omogočajo tudi stike med ponudniki iz različnih držav, informirajo naročnike o razpoložljivih ponudnikih ter dajejo vpogled v to, kje in kdo ponuja podjetjem priložnosti za sklenitev poslov, povezanih s prodajo konkretnih izdelkov oziroma storitev. Zbirka Eurofunding je najprimernejša za iskanje virov sofinanciranja podjetniških razvojnih in drugih projektov (na področju kulture, izobraževanja, okolja ...). Zajema sprotne in redne podatke o več sto razpoložljivih programih financiranja s področij, kot so podjetništvo v kmetijstvu, informacijskih tehnologijah, inovacijah, v kulturi in medijih, izobraževanju in usposabljanju, zaposlovanju, v energetiki, okolju, zdravstvu in socialnem področju, industriji, novih tehnologijah, raziskavah, storitvah, telekomunikacijah, transportu in lokalnem razvoju. Finančni programi Finančni programi so namenjeni tako javnemu in neprofitnemu sektorju kakor tudi podjetjem, razvojnim agencijam, zbornicam, investicijskim skladom. Vsi programi slovenskim podjetjem niso dostopni, velika večina pa je na voljo podjetjem pri partnerskih projektih z neprofitnim sektorjem ali v sodelovanju z drugimi evropskimi podjetji in/ali združenji.
Med finančnimi programi so tudi ugodni krediti, ki jih navadno dodeljujejo podporne ustanove v državah prek ministrstev in vladnih ukrepov za podporo podjetništvu. Neposredne spodbude za prestrukturiranje in razvoj podjetništva so namreč podvržene pravilom konkurenčnosti držav Evropske unije, zaradi česar so strogo nadzorovane in regulirane v okvirih evropske zakonodaje na področju gospodarstva. Zbirka Eurofunding zajema tudi vire, kot so nagrade za izdelke in storitve ter štipendije
Med najbolj znanimi evropskimi programi v Sloveniji sta: · Šesti okvirni program, namenjen podjetjem, ki sama veliko vlagajo v tehnološke raziskave in razvoj, kot tudi podjetjem, ki imajo manjše zmožnosti za raziskave in razvoj, a se ukvarjajo s tehnološkim izzivom, ki je skupen več podjetjem ali pa zanje opravljajo raziskave večje raziskovalne organizacije;
· Program Phare - regionalne garancijske sheme za kreditiranje naložb in zaposlovanje kadrov, za sofinanciranje dejavnosti prestrukturiranja, zaposlovanje in izobraževanje kadrov. Ker se v labirintu poslovnih možnosti in priložnosti znajdejo predvsem najbolj iznajdljivi in najpotrpežljivejši, je vredno poskusiti nov posel na tujem pridobiti tudi s pomočjo domačih podjetij, ki že imajo določene izkušnje s tovrstnimi oblikami razširjanja poslovanja.
Možnosti pogodbenih partnerstev Posebna oblika pridobivanja poslov in razvijanja poslovnih priložnosti za slovenska podjetja je tudi podpogodbeništvo in/ali pogodbeno partnerstvo. Tako imajo slovenska podjetja večje možnosti udeležbe na mednarodnih razpisih za pridobivanje poslov skupaj s podjetji iz drugih držav. Tovrstno strateško in partnersko povezovanje krepi konkurenčno sposobnost podjetij, ne nazadnje tudi zaradi zagotavljanja zadostnega in zadovoljivega obsega poslovanja in kakovosti izdelkov in storitev. Slovenska podjetja zaradi omejenega obsega poslovanja sama velikokrat niso zmožna in sposobna izvesti velikih naročil v kratkih predpisanih rokih in po kriterijih evropskih naročnikov iz javnega in večjega zasebnega sektorja. Poleg tega se s partnerskim nastopanjem na tujih trgih sklepajo nove poslovne zveze in povečuje možnost skupnega razvoja in rasti v določenih gospodarskih panogah.
Svetovalna podjetja Ne nazadnje je koristno obiskati tudi naslove večjih svetovalnih podjetij in mrež, ki združujejo svetovalna podjetja, kamor se za pomoč obračajo predvsem velika podjetja in večji javni naročniki z vsega sveta. Svetovalna podjetja so predvsem zainteresirana za določena znanja in kratkoročne oblike svetovanja na področjih, kot so gradbeni inženiring, informacijske tehnologije, telekomunikacije, posebna pravna področja (na primer okoljsko, pomorsko pravo), uvajanje sistemov kakovosti in druga specialistična visoko strokovna znanja. Ti posli so poseben izziv za tista slovenska podjetja, ki so vložila veliko sredstev in truda v lasten razvoj in jih s prodajo lastnih znanj in izkušenj lahko znova vlagajo v drugačni obliki. Pogoj pa je pripravljenost na dolga potovanja.
Kako se znajti v labirintu priložnosti? Podjetja težko pridejo do informacij o vseh možnostih dostopa do teh finančnih programov in do javnih razpisov na enem mestu, saj je njihovo izvajanje kompleksno in razpršeno po vsej Evropi, v Sloveniji pa se podporni sistem za dostop do informacij na enem mestu šele počasi uveljavlja. Podjetja so zato prepuščena lastni iznajdljivosti in pobudi iskanja poslovnih priložnosti na najrazličnejše načine. Redkokatera mala in srednje velika podjetja imajo dovolj virov in potrpežljivosti, da se uspešno prebijejo skozi labirint dolgotrajnih in zapletenih postopkov in si tako pridobijo posel oziroma sredstva za lasten razvoj. Četudi jim to uspe, pa je pot izvajanja poslov, financiranih s sredstvi Evropske unije, in/ali izkoriščanja sredstev za lastne razvojne potrebe enako vijugasta in negotova za vse. Zato so podjetja, ki jim to uspe, upravičeno ponosna na svoje dosežke, in vam, če se na to pot šele podajate, utemeljeno zaračunajo provizijo ali pa si odrežejo ustrezen delež dobička od pridobljenega posla.
Ob vstopanju na konkurenčne evropske trge ključno vprašanje za slovenska podjetja zato ni in ne bi smelo biti, ali sploh pridobivati posle na opisane načine. Ključno vprašanje ostaja, kako se uspešno prebiti skozi labirint in prispeti do cilja - kako torej konkurirati na javnih razpisih, bodisi za izvedbo projektov (dobavo opreme, izvedbo storitev in gradnjo) ali za pridobitev sredstev sofinanciranja za lastne razvojne potrebe, kako pridobivati posle na pogodbeni osnovi v sodelovanju z drugimi podjetji ter kako uspešno izkoristiti podjetniško priložnost in možnosti razvoja. Na to vprašanje bomo pomagali odgovoriti v prihodnji številki Podjetnika. Opozorili bomo na prednosti in pasti poslovanja v teh oblikah, pri čemer lahko veliko pomaga prav pregovorna spretnost, prilagodljivost in iznajdljivost podjetnikov in podjetnic.
Nekaj virov informacij o podjetniških priložnostih v razširjeni Evropski Uniji
|
|
