Kriza je izpraznila nabiralnike v davčnem raju

(Big Stock Photo)

Novodobnim uspešnežem na Cipru nihče ni postavljal zoprnih vprašanj o izvoru kapitala. Zaradi bližine in članstva v Evropski skupnosti, visoko izobraženih lokalnih kadrov za davčno svetovanje, odpiranja podjetij, računovodskih, knjigovodskih, revizorskih storitev - kar je otočanom dajalo več tisoč služb - je bil otok v Sredozemskem morju mnogo bolj privlačen kot že razvpite davčne oaze v preko 70 krajih po vsem svetu, od Andore ali otoka Man v Veliki Britaniji, do razvpitih Kajmanskih ali Bermudskih otokov.

Ciper je vzcvetel, ko so se zaradi mednarodnega političnega pritiska davčnim tajnostim do določene mere odpovedale dotlej priljubljene davčno ugodne dežele, kot so Švica, Liechtenstein, pa tudi Belgija in Luksemburg. Lani spomladi je cvetoči in živahen finančni promet, predvsem zaradi prenapihnjenega bančnega balona, vezanega na grški bančni sistem, nenadoma obstal in otok je čez noč potonil v globočinah gospodarske krize. V zameno za finančno pomoč so prisiljeni »približati« svojo davčno politiko evropski, tako ta donedavna davčni raj izginja iz zemljevida krajev sumljivih finančnih transakcij.

Sonce je posel

»Ciper je, kljub težavam, ki smo jim bili priča, še vedno država, s katero je vredno sodelovati, tako na področju izvoza kot tudi uvoza. Večina sicer otok pozna kot turistično destinacijo ali pa finančno zanimivo okolje, a je za poslovno sodelovanje zanimivih še kar nekaj sektorjev. Ker je na otoku veliko sonca, vlada močno spodbuja rabo solarne energije; tako se priložnosti kažejo podjetjem, ki ponujajo tovrstne rešitve. Naša podjetja so v preteklih letih sicer največ prometa med državama ustvarila prav v energetskem sektorju. Skupna blagovna menjava je lani znašala 50 milijonov evrov, od tega smo na Ciper izvozili za 31,7 milijona evrov blaga, uvozili pa za 18,9 milijonov. To je sicer za okoli 75 odstotkov manjša menjava kot leto prej,« nam je povedal Matjaž Ovsenik, poslovnež in častni konzul Republike Ciper v Sloveniji.