Kristalna krogla za 2005

Ob začetku leta, ki je pred nami, je čas tudi za izdelavo projekcij, kaj naj bi se v tem obdobju zgodile na finančnem področju v Sloveniji in v svetu. Napovedovanje prihodnosti je sicer v domeni drugih poklicev, ki obstajajo že precej dlje kot kapitalski trgi, vendar pa je žal tudi uspešnost dela finančnikov v veliki meri odvisna od sposobnosti izdelovanja projekcij mogočih scenarijev. Tako si moramo ob začetku leta zastaviti cilje, ki jih želimo doseči v tem času, obenem pa predvideti tudi možne dejavnike, ki bodo pomembneje vplivali na dogajanje na kapitalskih trgih v tem letu.    

Varljiva predvidevanja

Tako smo denimo ob začetku leta 2004 veliko pozornost posvečali razpletu vojne v Iraku in predsedniškim volitvam v ZDA. Izkazalo se je, da so trgi postali na dogajanje v Iraku in tamkajšnje incidente dokaj neobčutljivi, velikega vpliva na dogajanje na borzah pa niso imele niti predsedniške volitve, na katerih je precej prepričljiveje kot pred štirimi leti, zmagal dosedanji predsednik George W. Bush.  

Po drugi strani smo nekoliko podcenjevali dogajanje na blagovnih borzah, predvsem gibanje tržne vrednosti nafte na svetovnih trgih. Ta je v kombinaciji z valutnim razmerjem med evrom in ameriškim dolarjem precej bolj krojila smer gibanja delniških indeksov. Na podlagi izkušenj iz preteklih let bomo tako črnemu zlatu in ameriški valuti dali pri napovedih za leto 2005 veliko večjo vlogo, kot sta jo imela doslej.   

Negotovosti zaradi dolarja 

Medtem ko imajo na gibanje vrednosti nafte velik vpliv nekatere države iz arabskega sveta, so pri valutnih razmerjih vse opaznejši vplivi Kitajske in drugih azijskih držav. V začetku leta 2004 je razmerje med evrom in ameriškim dolarjem znašalo 1 : 1,25. Ob koncu leta je bilo to razmerje 1 : 1,34.  

Zdrs vrednosti ameriškega dolarja pomeni slabo novico za gospodarstva, ki so pomembni izvozniki v ZDA, saj postajajo s tem manj konkurenčni v primerjavi z ameriškimi domačimi proizvajalci. Med bolj prizadetimi so gotovo evropske države. Za leto 2005 se glede tega ne napoveduje velikih sprememb. Če ostane ameriška valuta na tako nizkih ravneh oziroma se njena vrednost celo dodatno zniža, lahko pričakujemo večje gospodarske premike, katerih vpliv na dogajanje na kapitalskih trgih je zaenkrat zelo negotov.  

Lahko se denimo dogodi, da se določene ustaljene poslovne poti, ki sedaj potekajo v ameriških dolarjih, preusmerijo na skupno evropsko valuto, evro. Malo verjetno je sicer, da bi se v evrih začela obračunavati vrednost nafte, vendar pa je tu še kar nekaj drugih surovin, kjer je ta scenarij bolj mogoč. V tem primeru bi postale ZDA še bolj izolirane, kot so bile doslej, medtem ko bi se večina svetovnega gospodarstva preusmerila na druge celine.    

Dve plati vzpona azijskih velikank 

Slednje, kot kaže, v vsakem primeru prihaja v ospredje. S tem mislim predvsem na Kitajsko in Indijo, ki postajata svetovni velesili. Večja evropska podjetja so že večinoma preselila svoje proizvodne obrate v države, kjer je strošek delovne sile manjši in kjer so zahteve glede varnosti pri delu in glede onesnaževanja okolja milejše. Zaradi zmanjševanja trgovinskega neravnovesja zdaj te države na vso moč poskušajo povečevati izvoz na ta trg, ki z močno gospodarsko rastjo postaja vse pomembnejši.  

Seveda pa tudi pri Kitajski ni vse rožnato. Država je sicer v gospodarski ekspanziji in prav mogoče je, da bo s svojo potrošnjo iz težav izvlekla nekatera evropska gospodarstva. Vendar prinaša po drugi strani nevarnosti, katerih se zaenkrat še niti ne zavedamo povsem. Z odpravo prepovedi izvoza orožja iz EU-ja na Kitajsko, se odpira fronta trgovinske vojne med Evropo in ZDA. Na Kitajskem je sicer industrija v polnem pogonu, kar pa ne velja za socialni sistem. Morda se nam v letu 2005 obetajo socialni nemiri in  stavke delavcev, kar bo imelo negativen vpliv na poslovanje evropskih in ameriških podjetij z obrati na Kitajskem.  

Multinacionalke v strahu za industrijsko lastnino 

Poleg tega ostaja pomembno vprašanje varovanje industrijske lastnine na teh območjih. Farmacevtske multinacionalke se že zdaj pritožujejo nad poplavo proizvajalcev generičnih zdravil iz razvijajočih se držav, ki jim odžirajo dobiček z znatno nižjimi cenami od originalnih zdravil. Odliv znanja iz podružnic multinacionalk v lokalna podjetja postaja vse večja težava in pojavljajo se posamezne tožbe tujih podjetij proti domačim proizvajalcem. Oblasti so postavljene pred preizkušnjo: ali zavarovati domača podjetja in s tem odgnati tujce ali pa zavarovati pravice tujih podjetij in s tem tvegati izgubo priljubljenosti pred javnostjo. Vsekakor bodo oči finančnih analitikov v letu 2005 Kitajsko in njeno gospodarsko rast opazovale še bolj budno kot v 2004.    

Obeti rasti, a tudi izzivi 

Pri tem pa ne bodo smeli zapostaviti dogajanja na domačih tleh, torej v Evropi in ZDA. Na teh območjih se obeta nekoliko višja gospodarska rast kot v letu 2004, kar bi moralo biti spodbudno okolje tudi za kapitalske trge. Veliko bo odvisno od centralnih bank, ki bodo morale zelo pazljivo prilagajati obrestno mero gospodarskemu položaju na teh območjih, da bodo po eni strani zagotovile rast korporacijskega sektorja ter po drugi strani preprečile visoko inflacijo. Presenečenja s strani centralnih bank bodo kapitalski trgi gotovo sprejeli zelo impulzivno, česar si nihče ne želi. Kako je težko najti pravi kompromis med neodvisno denarno politiko in pritiski finančnih trgov smo videli v letu 2004, zato bo za Allana Greenspana in Jeana-Claudeta Tricheta leto 2005 polno izzivov. Tako kot tudi za oblasti v nekaterih evropskih državah. 

V Nemčiji, denimo, vodilno socialdemokratsko stranko čaka izredno težak boj. Ujeta je med sindikate, ki tvorijo njeno glavno volilno jedro in zahtevajo več pravic za delavce, ter na drugi strani med industrijo, ki z racionalizacijo poslovanja poskuša rešiti vsaj del delovnih mest. Če popusti svoji volilni bazi, si sicer zagotovi nekaj več volilnih glasov na naslednjih volitvah, a obenem ne bo imela kaj pokazati na področju gospodarske politike, saj bo v tem primeru propadlo več podjetij. Po drugi strani pa je vprašanje, ali bodo njeni volivci razumeli njen posluh za težave industrije in zniževanje pravic delavskemu razredu. Za kapitalske trge bi bilo vsekakor pomembneje, da se ohrani gospodarska rast, kot pa da se ohrani trenutna oblast v Nemčiji.  

Pri izdelavi projekcij za leto 2005 pa ne smemo pozabiti tudi na vedno prežečo nevarnost terorizma. Leta 2001 smo spoznali, da smemo podcenjevati pomena mednarodnih terorističnih groženj. Tako moramo pri sestavi portfelja vrednostnih papirjev nekaj staviti tudi v konzervativnejše oblike naložb, ki praviloma v takih primerih niso tako močno prizadete kot denimo lastniški finančni instrumenti.  

Na manj razvitih trgih Jugovzhodne Evrope se po burnem in dogodkov polnem letu 2004 obeta nekoliko mirnejše 2005. Seveda pa so ti trgi preveč nepredvidljivi glede zakonodaje in politične nestabilnosti za kakršnekoli gotove napovedi, zato se pustimo presenetiti.    

Kaj pa Slovenija? 

Doma v letu 2004 nismo doživeli večjih pretresov na Ljubljanski borzi, če seveda med te ne štejemo odstopa dveh članov uprave te ustanove. Leto 2005 je prav lahko precej živahnejše, vsaj glede lastniških struktur v podjetjih. Volitve so mimo, na oblasti je nova struktura, ki obljublja drugačno ekonomsko politiko od prejšnje. Napovedane so kotacije novih podjetij na Ljubljanski borzi, od Telekoma Slovenije, Nove Ljubljanske banke do Autocommerca. Če se to uresniči, lahko pričakujemo na Ljubljanski borzi povečan promet, saj obstoječi institucionalni vlagatelji na nove kotacije že nestrpno čakajo. Dokaz za to je živahno trgovanje z delnicami večjih podjetij na sivem trgu.  

Kljub novim kotacijam delnic na Ljubljanski borzi ni pričakovati strmih rasti, na katere smo se navadili v preteklih letih. Leta tranzicije so pač minila in navaditi se bo treba na zmernejše stopnje rasti delniških tečajev, ki so značilne za kapitalske trge stabilnih gospodarstev. Svoje bo dodala tudi nova davčna zakonodaja, katere učinkov v praksi zaenkrat še ne poznamo popolnoma. Ob koncu leta 2005 bomo pogledali nazaj in ugotovili, koliko so bile naše napovedi pravilne in kaj od napovedanega se je dejansko zgodilo. In se čudili, zakaj nismo napovedali dogodkov, ki se bodo zgodili in jih ni v naših projekcijah.