|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kredit lastni družbi - da ali ne?Odkar so obresti postale davčna osnova za plačilo dohodnine, kreditiranje lastni družbi ni več »cvetoč posel«. Kje so minusi in kje vendarle plusi?Že doslej je bilo posojanje denarja med povezanimi osebami davčno posebej regulirano. Po uveljavitvi nove zakonodaje pa so nastopile tudi spremembe za fizične osebe. Obresti so namreč postale davčna osnova za plačilo dohodnine. V poslovnem ciklusu se dogaja, da ima družba občasno preveč ali premalo denarja. Najnaravneje je, če se v razreševanje finančnih težav vključi lastnik. Vemo, da so posebno kratkoročni krediti (in garancije) pri bankah zaradi plačil storitev odobritve razmeroma dragi. Kakorkoli obračamo ponudbe bank za manjše in srednje podjetnike, vam pod strošek 1,5 % od zneska kredita za odobritev in zavarovanje ne bo uspelo priti. Tudi obrestna mera ne bo nižja od 6,5 %. Po drugi strani pa so obrestne mere za depozite, ki jih kot fizične osebe dobimo v bankah, zelo nizke. Na več kot 3,5 % ne morete priti. Tako je sofinanciranje podjetij s strani lastnikov povsem normalno. Ni pa nujno ugodno. Kaj določa zakonodaja Ker je državo strah, da bi se prek »neprimernih« višin obrestnih mer neobdavčeno prelival dobiček podjetij lastnikom, je že do zdaj veljalo, da je višina davčno priznanih obrestnih mer točno določena. Trenutno te višine določa Pravilnik o priznani obrestni meri. Objavljene so med drugim na spletni strani Dursa in se trenutno gibljejo okoli 3,7 %. Za daljše vezave nam države priznava sicer za dobre 0,3 % točke višje obresti, vendar kaj, ko se v petih letih vse spremeni. Če s svojim podjetjem sklenemo pogodbo za višjo obrestno mero, bomo morali razliko odšteti pri izračunu osnove za davek od dobička pravnih oseb. Višje obrestne mere niso davčno priznani strošek. (Ali je to res?) Tako je bilo že doslej. Novost pa vas kot fizično osebo čaka od začetka leta pri obdavčenju vaših prihodkov od obresti. Novi zakon o dohodnini v 5. točki 10. člena določa, da se med prihodki upoštevajo tudi prejete obresti. Če bi bilo vaše podjetje banka, bi lahko prejeli za 300.000 tolarjev obresti, ki ne bi bile obdavčene. Ker pa vaše podjetje to ni, je obdavčen vsak tolar obresti, ki ga dobite od podjetij ali fizičnih oseb. Tudi od svojega podjetja! Vendar je država še »milostna«. Za osnovo je bilo letos le 10 % prejetih – obračunanih. (Kaj je prav?) Prihodnje leto bo treba v osnovo za dohodnino vzeti 25 %, leta 2007 40 % in leta 2008 že 75 %. Če se seveda ne bo spremenila zakonodaja! To bomo pa še videli. Zaenkrat pa morate upoštevati tudi to, da morate izkazati in obračunati akontacijo dohodnine ob izplačilu obresti v višini 25 % od osnove (torej moramo letos od recimo 100.000 tolarjev obresti, ugotoviti osnovo 10.000 tolarjev in odvesti akontacijo 2500 tolarjev). Nekaj »kavljev« Pri tem pa je treba opozoriti še na nekaj »malenkosti«. Ne splača se vam kreditirati podjetja s tem, da si ne izplačate plače. Za nepravočasno izplačane plače si namreč ne morete obračunati obresti (ne navadnih ne zamudnih), kajti po zakonu taki prejemki pomenijo »druge prejemke iz delovnega razmerja« in morate za to plačati enake prispevke kot za plačo. Torej ali na obresti pozabite ali pa daste svoji družbi posojilo, izvedete kompenzacijo in obračunate obresti, upoštevaje povedano. Druga cvetka je, da je obračun obresti tudi »predmet« zakona o DDV-ju. Obresti so sicer oproščene plačila DDV-ja, vendar jih morate izkazati v fakturni knjigi. Obračun za depozitne obresti v knjigi izdanih računov (v stolpcu 8). To pa ne velja za zamudne obresti, ki niso predmet DDV-ja. V banki je še vedno dražje Kakorkoli, z medsebojnimi posojili je veliko dela, knjiženj, vendar je tako pridobljeni denar vendarle cenejši, kot če bi šli po denar v banko ali si zaradi tega poslabšali boniteto (ali celo morali plačevati zamudne obresti). Ker pa so tudi ponudbe za kredite zelo visoke (NLB za »limit« na TR recimo 10,25 %; pri Probanki 9,75 %; efektivne obrestne mere za druge kratkoročne kredite pa krepko preko 12 %), se vam ne splača, če kot fizična oseba najamete bančni kredit, da bi ga dali svoji družbi.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
