Kravata, španščina in ščepec korupcije

Marko Sjekloča je svojo pot v Latinski Ameriki začel kot vicekonzul in sekretar na veleposlaništvu SFR Jugoslavije v Buenos Airesu v Argentini. Zaradi osamosvojitve Slovenije se je leta 1991 vrnil v Slovenijo in nato več let na Hrvaškem vodil različna podjetja. Poslovni izzivi pa so ga znova pripeljali do Argentine, kjer je bil do lanskega leta dopisnik iz Latinske Amerike za več časopisov in revij iz Slovenije in Trsta. Zdaj skupaj z ženo, ki je Argentinka, živita v Celju, še vedno spremlja aktualno dogajanje v Latinski Ameriki in piše komentarje, glavno področje njegovega delovanja pa je povezovanje izseljencev s Slovenijo.  

Zakaj sploh razmišljati o podjetniških priložnostih v Latinski Ameriki?

Vprašanje je vsekakor na mestu. Res, zakaj bi se prav zdaj širili v Latinsko Ameriko, ko pa se nam odpira Evropa, predvsem pa Jugovzhodna Evropa? Odgovor najdemo v poslovanju velikih konglomeratov, multinacionalk. Zakaj se Peugeot ali Volkswagen širita v Latinsko Ameriko? Ker je tam velik in nenasičen trg. Poglejte samo Kubo, ko se bo tam povečala kupna moč, bo povpraševanje po raznovrstnem trajnem in potrošnem blagu izjemno. Vodili multinacionalk sta torej velik dobiček in prevzem trga. Kamor gredo veliki, pa naj gredo tudi majhni, torej tudi mi, Slovenci. Že na začetku sem omenil avtomobilsko industrijo; v Sloveniji imam nekaj kooperantov velikih koncernov in tukaj vidim podjetniško priložnost, v povezovanju.

Konkretno, na katerih področjih pa imajo slovenski podjetniki možnost sodelovanja oziroma poslovanja?

Verjamem, da ni sektorja, kjer se ne bi mogli uveljaviti. V Latinski Ameriki zelo cenijo evropski način dela, novosti. Vprašanje pa je, kje je Slovenija v svetu, kaj lahko ponudimo? Tu moramo upoštevati dva elementa, ki sta zelo pomembna. Prvi je formalni okvir, iz katerega izhajamo, smo namreč del Evropske unije in naše priložnosti v Latinski Ameriki so omejene z evropski normativi, drugi element pa je individualno poznavanje te celine.  

Res pa je, da se Latinska Amerika spreminja iz dneva v dan, še zlasti v zadnjem desetletju, ko sta liberalizacija in odpiranje njihovega trga na višku, zato naj bo glavno vodilo vseh podjetnikov prilagajanje.

V Sloveniji in po svetu je splošno mnenje, da je Latinska Amerika leglo korupcije. Je to res?

V svetu in Sloveniji prevladuje napačno mnenje. Razmere v Latinski Ameriki na tem področju moramo gledati skozi njihovo kulturo. Marsikaj ni korupcija, ljudje pretiravamo in se preveč bojimo. So pa ljudje tam res malo bolj nagnjeni k temu, da radi sprejemajo denar. Sicer pa sta za korupcijo potrebna dva. Denar in kapital prihajata od zunaj, s tem tudi podkupovanje. Naj vas spomnim, kako velik škandal je povzročil IBM v Argentini, ko je v nacionalni banki podkupil vse, od predsednika do najnižjega uradnika. Primer še vedno ni zaključen, predvsem zaradi političnih ovir.  

Obstajajo tako resne kot neresne agencije, zato vedno poudarjam, da je treba posle v Latinski Ameriki sklepati prek ljudi, ki imajo izkušnje na tem območju, ki dobro poznajo razmere in jezik. Z določeno stopnjo korupcije pa moramo vseeno računati.  

Poznavanje poslovnih običajev določene kulture oziroma območja je zelo pomembno pri poslovanju. Na katere običaje morajo biti podjetniki pozorni pri poslovanju z latinskoameriškimi podjetji?

Za sklepanje dobrih poslov v Latinski Ameriki, predvsem v Urugvaju, Čilu in Argentini so potrebni kravata, zelo dobro znanje španščine in dobro kosilo ali večerja s poslovnim partnerjem. Dobro je, da se začnete čim prej tikati s partnerjem, da je pogovor čim bolj sproščen. Vendar naj vas hitro sklenjeno prijateljstvo s poslovnim partnerjem ne zavede prehitro, sproščenost še ne pomeni, da bo do vas popolnoma pošten, vsak ima svoje interese. Naj še enkrat spomnim, da je pri sklepanju poslov najpomembnejše znanje španščine. Tekoče angleško govorijo samo v multinacionalkah, v srednje velikih in malih podjetjih pa ne bomo našli niti ene osebe, ki bi znala toliko angleško, da bi se menili o konkretnih poslovnih zadevah. Če ste direktor in ne znate špansko, je dobro, da imate svetovalca, ki pozna kulturo in jezik in njemu prepustite vodenje sestanka, vi predstavite le konkretne točke.

Katero državo Latinske Amerike pa lahko označite z najugodnejšo podjetniško klimo?

Težko je reči za točno določeno državo, lahko pa rečemo za določeno značilnost v posamezni državi. Makroekonomsko najuspešnejša je Mehika, za Brazilijo vemo, da je zaprta, zaščitena, makroekonomska politika Argentine je nezanesljiva. Če pa naredimo globlji prerez od sektorja do sektorja, pa lahko najdemo nasprotje tem trditvam. Saj veste, izjema potrjuje pravilo. Naj navedem primer: Brazilija je ena najbolj odprtih držav na področju avtomobilske industrije.  

Kakšna pa je plačilna disciplina?

Disciplino plačevanja moramo nujno razdeliti na dva dela. Eno je zunanji plačilni promet, ki poteka prek utečenih mednarodnih plačilnih sistemov, tako da tukaj ni bojazni, seveda vseeno priporočam previdnost. Drugo pa je notranji plačilni promet, ki v večini poteka na črno, sivo, vse se posluje in plačuje z gotovino. V Argentini je bilo leta 2001, pred izbruhom ekonomske in socialne krize več kot 50-odstotno izogibanje plačilu davkov. Po krizi se je stanje malenkostno izboljšalo, z raznimi preureditvami je odstotek izogibanja davkom padel na 40 odstotkov. Pri naložbi ali nakupu tovarne v Latinski Ameriki se boste vsekakor srečali s tem sistemom, zato priporočam, da za direktorja imenujete koga od tam, ki pozna njihov sistem delovanja. Ta korak bo koristen tako za njihovo državo in naložbo, kot tudi za lastnika kapitala, torej za vas.  

Kot vemo, je Argentino leta 2001 prizadela ekonomska in socialna kriza, država se je znašla v dolžniški spirali. Posledice so vidne še danes. Kakšna je trenutna kupna moč prebivalstva v Argentini in drugih latinskoameriških državah?

Zanimivo je, da je v državah Latinske Amerike, ki jih pestijo revščina in lahkota, mogoče prodati vse. Ljudje so zelo dovzetni za reklame. Obožujejo plakate, televizijske in radijske reklame. Večina ljudi ves svoj prihodek porabi za izdelke in storitve iz najnovejših reklam. Ljudje živijo iz danes na jutri, zavedajo se, da jim lahko država zopet vse vzame, spomin na nacionalizacijo njihovega denarja v bankah še ni zbledel.