Košarka - za vsestransko vadbo in druženje

Za košarko radi pravimo, da jo imamo vsi, rojeni na območju nekdanje Jugoslavije, kar zapisano v genih. To pravzaprav ne čudi, ko pa so s košarko povezani številni izjemni uspehi, tudi v obdobju slovenske samostojnosti. Med igrami z žogo je košarka gotovo povsem pri vrhu priljubljenosti. S prvega mesta jo izriva le nogomet, ki pa je med športi nasploh tako ali tako razred zase.

Košarka je v zadnjih letih postala tudi zbirališče “pomembnežev”, ki si predvsem radi ogledajo evropske tekme Uniona Olimpije. Pred tekmo, med njo in po njej je tako postal Rdeči kotiček dvorane Tivoli pravšnji tudi za poslovne razgovore.

Pogled v zgodovino

Sicer pa začetki košarke segajo v december leta 1891. Izumil jo je v Kanadi rojeni James Naismith, po poklicu učitelj, fizik, nato pa inštruktor na YMCA (Young Men Christian Association Training School) v Springfieldu. V osnovi je igra prevzela elemente ameriškega in evropskega nogometa ter hokeja. Smisel igri pa je Naismith dodal tako, da je na balkon gimnazije pribil dva koša za nabiranje breskev. Sprva je moštvo vsebovalo devet igralcev, cilj igre pa je bil vreči žogo za nogomet v koš. Že šest let pozneje je moštvo s petimi igralci postalo standardno. Čeprav Naismith ni mogel predvideti, da se bodo igralci kot Vince Carter, Michael Jordan in Kobe Bryant nekoč borili za prevlado v zraku, pa je vedel, da je izumil zelo privlačen šport. In ker je imela košarka vedno tudi fizični priokus, so igralci z odličnimi atletskimi sposobnostmi vedno kraljevali pod koši in v zraku.

Prvo uradno košarkarsko tekmo so najverjetneje odigrali leta 1896 v Trentonu v New Yorku. Leta 1932 so ustanovili Mednarodno košarkarsko organizacije – FIBA. Leta 1935 so košarko priznali tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteja in tako se je prvič predstavila na igrah leta 1936 v Berlinu. V Jugoslavijo (točneje Beograd) jo je leta 1923 prinesel ameriški odposlanec Rdečega križa, a se igra sprva ni prav prijela. Do razcveta je prišlo šele po 2. svetovni vojni. Prvo tekmo, ki pomeni pravzaprav začetek razvoja slovenske košarke, pa so odigrali na gimnaziji v Vegovi ulici v Ljubljani leta 1945, že leto pozneje je bilo na sporedu prvo prvenstvo Slovenije. Danes je košarka, kot ena najprivlačnejših športnih panog, razširjena po vsem svetu, saj mednarodna zveza šteje kar 211 članic.

Komu je namenjena

Tekmovalna košarka je namenjena mladim, visokim, nadarjenim in atletskim športnikom, ki ob ustrezni fizični in taktični pripravi dosegajo zavidljive rezultate. Na najvišji ravni (poklicni ligi NBA) pa predvsem zabavi gledalcev.

Nekaj povsem drugega je seveda rekreativna košarka. Že najmlajše potegnejo vragolije, ki jih uprizarjajo vrhunski igralci. Malčkom lahko tako postavimo priložnostni koš in že se zabavajo z žogico, s katero poskušajo zadeti cilj. Mladostniki se navadno s to športno panogo srečajo v šolah in športnih društvih, zaposleni pa v okviru rekreativnih skupin ali družinskem krogu. Število igralcev je moč spreminjati glede na okoliščine. Lahko sami mečemo na koš, igramo različne igre, tekmujemo v metih na koš, igramo ena na ena, dva na dva … pet na pet. Ni redkost, da igrata dve moštvi in ima eno celo številčno premoč. S svojo dinamičnostjo pa košarka vendarle postavlja meje: ni namenjena ljudem z okvarami srca ali težjimi poškodbami hrbtenice. Športna aktivnost zahteva fizični napor in takim bolnikom se lahko zdravstveno stanje le še poslabša.

Prostor

Košarkarska igrišča so v Sloveniji zelo razširjena. Čeprav je za igranje košarke potrebno igrišče nekoliko večjih dimenzij kot na primer pri odbojki, je večina dvoran za rekreativno igranje košarke povsem primernih. Četudi igrišče ne ustreza povsem kriterijem, predpisanim za mednarodne tekme, pa pri rekreaciji prav nič ne moti, če je igrišče nekoliko ožje ali krajše. Za igranje na en sam koš navadno zadošča nekaj prostora okoli koša, in že nas ta zanimiva igra povsem začara.

Telesna priprava

Pred igranjem košarke moramo poskrbeti za telesno pripravo. Srčni utrip moramo spraviti na primerno raven za začetek dejavnosti, se pravi med 110 in 130 udarci na minuto. Primerno moramo ogreti mišice rok in nog, še zlasti pa dlani in prste obeh rok. Prav tako moramo ogreti gležnje in kolena. S pripravo na športno dejavnost delujemo preventivno in zelo zmanjšamo možnost poškodb. Rekreativci vse prepogosto pozabljajo na pomen raztezanja in umiritve po športni dejavnosti. Ko sprostimo mišice, umirimo srčni utrip in se pripravimo na družabni del, ki sledi športni dejavnosti.

Oprema

Za igranje košarke potrebujemo športno obutev, majico s kratkimi rokavi in kratke hlače. Ob tem potrebujemo še žogo in pa seveda koš. Cena športnih copat je odvisna od kakovosti, vendar je moč dobiti zelo primerna obuvala že od 12.000 tolarjev naprej. Košarkarski športni copati imajo poudarjeno zaščito pred stranskimi obremenitvami, podobno kot teniški, a so od teh nekoliko višji. Izogibajmo se copatom, ki so namenjeni teku ali hoji, saj stopal ne ščitijo ustrezno. Cene žog se gibljejo od 2500 tolarjev dalje za gumijaste žoge, ki pa so zelo nevarne za poškodbe prstov. Če je mogoče, si privoščite nekoliko bolj kakovostne žoge, ki stanejo vsaj 7000 tolarjev. Koše najdemo v vsaki športni dvorani, telovadnici, prav tako pa so postavljeni tudi na zunanjih betonskih igriščih v naši okolici.

Drugi stroški

Igranje košarke na zunanjih betonskih igriščih navadno ne zahteva dodatnega finančnega stroška. Vendar pa je za igranje košarke v zimskih mesecih in večernih urah treba najeti dvorano. Cene se gibljejo med 1000 in 6000 tolarjev na uro. Če torej vadite dvakrat tedensko in stane dvorana v povprečju 3000 tolarjev na uro, to skupno znese 24.000 tolarjev mesečno. Če je v rekreacijski skupini 12 članov, to pomeni le 2000 tolarjev na člana.

Učinki vadbe na podjetnika

Rekreativna telesna vadba ima pozitivne učinke tako na telo, kot na duha. Z njo vzdržujete svoje vitalne funkcije in telesne sposobnosti, duševno pa se sprostite. Košarka skrbi za vzdrževanje vsega telesa. Obremenjuje tako spodnje kot zgornje okončine. Združuje tri vidike gibanja: hojo, tek in skoke, ob tem pa žogo še vodimo, si jo podajamo ali jo mečemo na koš. Zaradi kolektivnega značaja košarke si lahko v igri najdemo primerno raven intenzivnosti. V igri smo lahko bolj ali manj aktivni, prav tako pa imamo še možnost počitka na klopi za menjave.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Košarko sicer lahko igramo kadarkoli, vendar je vse odvisno od ambicioznosti. Zahtevnejše igranje priporočamo med 9. in 12. uro ter po 18. uri popoldne, takrat je namreč dnevni bioritem na vrhuncu. Za nezahtevno igranje košarke ali metanje na koš pa so primerne vse ure, če je le svetloba ustrezna. Ker košarko, še zlasti v zimskih mesecih, igramo tudi v dvoranah, pa so nam na voljo termini vse do 22. ure.

Motivacijski vidik

Košarka je tekmovalna športna panoga - tekmujemo lahko proti nasprotniku, pa tudi sami s seboj. Igramo jo lahko na različnih ravneh zahtevnosti, s čimer dosežemo različne učinke. Pri zahtevnejši vadbi razvijamo vitalne in telesne sposobnosti ter krepimo tekmovalnost kot tudi sodelovanje med igralci znotraj moštva, kar je nujno za doseganje dobrega rezultata. Pri manj zahtevni vadbi pa je košarka prijetno druženje, v katerem v sproščeni družbi krepimo vezi med nastopajočimi.

P. S.: Do skrivnosti košarke smo se prebijali z Davidom Dedkom, nekdanjim trenerjem kadetske reprezentance Slovenije, danes pa trenerjem drugoligaša Jurija Plave lagune.