Kosovo – najbližji deviški trg

Gospodarska rast, poceni delovna sila, stimulativen davčni sistem in evro valuta so le nekateri od razlogov, ki na Kosovo privabljajo vse več vlagateljev. Ti se šele na kraju samem srečajo s korupcijo, neplačevanji, nespoštovanji dogovorov, organiziranim kriminalom in slabimi poslovnimi navadami. Kljub temu Kosovo ostaja trg velikih priložnosti pa tudi nevarnosti.

 

 

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je gospodarska rast v letu 2009 dosegla 3,8 odstotka, v letošnjem letu pa naj bi na letni ravni znašala 4,8 odstotka. Čeprav se je v preteklem letu Kosovo srečalo z neugodno deflacijo, bo napovedana letna rast cen v letošnjem letu zdravih 1,5 odstotka. Za ta čas močna gospodarska rast in zmerna rast cen predstavljata nedvomno ugodne makroekonomske razmere. Stanje v gospodarstvu se le počasi izboljšuje. Trenutni bruto družbeni proizvod na prebivalca znaša le skromnih 1750 evrov. Čeprav se je brezposelnost v preteklih letih postopoma zniževala, ostaja zelo visoka in znaša okrog 40 odstotkov. Temu podatku primerna sta tudi majhna kupna moč gospodinjstev in nizke plače, ki v zasebnem sektorju v povprečju znašajo le 240 evrov neto, medtem ko so v javnem sektorju še od 30 do 40 evrov nižje.

 

V blagovni menjavi Slovenija beleži visok presežek, saj je bila vrednost izvoza v letu 2008 ocenjena na 83 milijonov, uvoz pa le na bore 3 milijone evrov. Slovenija tako na Kosovo izvozi največ končnih izdelkov, kot so strojna oprema, električni aparati in lesni izdelki, medtem ko iz Kosova uvaža predvsem kovinske izdelke, med katerimi prevladujejo izdelki iz bakra, aluminija in železa. Visok primanjkljaj trgovinske bilance na tekočem računu Kosovo delno krije z nakazili zdomcev in tujo denarno pomočjo. Vrednost teh transferjev je v letu 2008 znašala 813 milijonov evrov ali kar 22 odstotkov celotnega BDP. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila vrednost tekočih transferjev v letu 2008 za 2,7-krat večja od kosovskega izvoza in 1,7-krat večja od vhodnih investicij.