Korak v pravo smer

Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Ur.l. RS, št. 25/2008) je hkrati tipičen, pa tudi precej poseben zakon. Tipičen za naše razmere, ker je premalo pogumen. Poseben pa zato, ker bi morali biti obe strani socialnega partnerstva (delodajalci in delojemalci), ne glede na nekatere izhodiščne razlike, tokrat na isti strani. Oboji so lahko zadovoljni, ker zakon imamo, pa tudi nekoliko nezadovoljni, ker jim ni uspelo izposlovati še boljšega.  

 

O soudeležbi delavcev pri dobičku je tekla razprava že leta. Izhodiščne ideje, ki so se vrstile na bolj ali manj visokih posvetovalnih ravneh, so segale vse od približne vsebine sedanjega zakona do tudi bolj »samoupravnih« idej. Kot je na primer ideja o obvezni delitvi dobička. Če ni bil prav v tem vzrok dolgega čakanja na ta zakon, gre iskati razlog za zavlačevanje v kalkulaciji razmerja kratkoročne proračunske škode glede na potencialno dolgoročno korist in socialno pravičnost. Država je svoj izračun končno naredila, kakšen je ta, pa je razvidno iz zakona.