Konoplja se vrača

Avtor: Mojca Svetičič | Objava: 10.10.2003

Gojenje navadne konoplje v Evropski uniji spodbujajo, pri nas pa že retje leto čakamo na novo uredbo o gojenju te rastline.

Pretekli mesec so bile na straneh dnevnega časopisja pogoste novice o zasegih nezakonitih posevkov indijske konoplje. Večji in manjši vrtičkarji so ostali brez dobičkonosne letine, tiste, ki so jih odkrili, pa bo oplazila roka zakona, saj je gojenje omamnih vrst konoplje tudi pri nas prepovedano. Težave z državo in uredbami pa imajo tudi tisti, ki so se po dolgoletnem premoru lotili oživljanja gojenja navadne konoplje, industrijske rastline, ki je glede na vsestransko uporabnost, ekološko in tržno privlačnost preveč zapostavljena poljščina. Posamezniki, ustanove in podjetja se pri pridelavi, predelavi in raziskavah srečujejo z nerazumevanjem in skrajno mačehovskim odnosom države, zaradi česar je delo oteženo in v nekaterih primerih celo onemogočeno. Ima pridelava, predelava in uporaba navadne konoplje prihodnost tudi v Sloveniji?

Kaj je navadna konoplja

Navadna konoplja (Cannabis Sativa L.) je neomamna podvrst konoplje, ki izvira iz osrednje Azije, od koder se je razširila tudi v Evropo in Ameriko, kjer je postajala vse pomembnejša predivnica. Po več kot tisočletni rabi za vlakna, seme in olje so konopljo na začetku 20. stoletja izrinile cenejše surovine, kot so bombaž, celuloza iz lesa in tkanine iz umetnih vlaken.

Od kod gonja proti navadni konoplji

K izginjanju navadne konoplje je v veliki meri prispevala njena sorodnica indijska konoplja, znana tudi pod imenom marihuana. Po videzu sta si navadna in indijska konoplja podobni in ju lahko zanesljivo ločimo le na podlagi rezultatov kemijske analize vsebnosti substance THC (obstaja tudi enostavnejši, cenejši in nelegalen način).

Zaradi širjenje narkomanije in interesa novih industrij (naftna, kemijska, lesna, farmacevtska) so ameriški gospodarski lobiji na začetku preteklega stoletja sprožili gonjo proti konoplji. Oprijeli so se škodljivosti konoplje kot droge in prepričali politike, da so leta 1938 izdali zakon, s katerim so v ZDA prepovedali pridelovanje vseh vrst konoplje, tako omamnih kot neomamnih. Prepovedi se je pridružila večina zahodnoevropskih držav, preostale so vzpostavile strog nadzor nad pridelovanjem. Navadna konoplja se je obdržala predvsem v vzhodnoevropskih državah (Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Rusija in Jugoslavija), kjer zakoni niso prepovedovali ali omejevali pridelovanja. Še nekaj let po 2. svetovni vojni je Jugoslavija pridelala kar 25 odstotkov evropske in 6 odstotkov svetovne konoplje, pozneje pa se je gojenje močno zmanjšalo. V Sloveniji je bila navadna konoplja razširjena zlasti na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, v Beli Krajini in Prekmurju. Zaradi intenzivnega kmetijstva se je od sredine 20. stoletja pri nas število poljščin na kmetijah zmanjševalo; med opuščene se je kmalu po 2. svetovni vojni uvrstila tudi navadna konoplja.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Kaj se skriva pod različnimi imeni

Konoplja, ena najbolj kontroverznih rastlin našega planeta ima nešteto imen. Ker jo uporabljajo skoraj vsa ljudstva, je imen skoraj toliko kot njenih uporabnikov. Naj bo uporabljana v industriji, zdravstvu ali kot droga, srečujemo se z izrazi, ki jih ne poznamo ali pa smo jih že slišali, a ne vemo kaj pomenijo.

Konoplja je slovensko ime za rod Cannabis. Pri nas se ime uporablja tudi za predivno in semensko navadno konopljo (Cannabis Sativa L.), ki ne sme vsebovati več kot 0,2 % THC.

Imeni kanabis in indijska konoplja se nanašata na posebno podvrst konoplje (Cannabis Sativa L. Spp. Indica), ki je bogata s THC (tetrahidrokanabinolom), substanco s psihoaktivnimi učinki, ki omamlja. Procent THC v rastlinah je različen, kar je odvisno od spola rastline in časa, ko se rastlina požanje. Znano je, da ženske rastline vsebujejo več THC.

Izrazi marihuana, trava, gandža so različna imena za posušena socvetja in liste ženske rastline. Stopnja THC je odvisna od kvalitete mamila in se giblje od 0,5 % navzgor.

Skunk je v hišnih laboratorijih gojena rastlina, ki zaradi posebnih pogojev, v katerih raste (umetna svetloba, toplota in veliko vode ter dodatki cinkov sulfata in manganov klorid), da še precej močnejšo drogo od rastlin, zraslih na prostem, saj vsebuje kar od 9 do 22 % THC.

Iz kanabisa se proizvaja tudi hašiš in hašiševo olje. Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz konoplje, ki se oblikuje v kroglice, kocke ali plošče. Hašiš vsebuje 3 do 14 % THC, hašiševo olje pa tudi do 50 %.

Rehabilitacija navadne konoplje

Zanimanje za pridelavo in predelavo navadne konoplje ni nikoli povsem ponehalo. Novi trendi v kmetovanju, industriji, zanimanje posameznikov za prehrambene, kozmetične, tekstilne in druge izdelke iz navadne konoplje, so pripomogli k rehabilitaciji našim dedkom znane rastline. Države Evropske unije so konec preteklega stoletja druga za drugo umaknile prepoved o pridelovanju navadne konoplje in gojenje ter predelovanje skoraj pozabljena rastline začele tudi subvencionirati. V EU je dovoljeno pridelovati sorte navadne konoplje, ki v zgornji tretjini rastline ne vsebujejo več kot 0,2 % THC (psihoaktivne snovi tetra-hidrokanabinol). S svetovalnimi programi in denarnimi podporami vlad, širjenjem možnosti predelave in uporabe vlaken ter semen, pa se je močno povečal tudi interes tamkajšnjih kmetov in predelovalne industrije.

Kaj pa pri nas?

Letos kmetje navadne konoplje niso sejali in je najverjetneje ne bodo niti prihodnje leto. Že tretje leto namreč čakajo na novo uredbo o gojenju te rastline. Previdnost vsekakor ni odveč, saj je leta 1998 policija devetim pridelovalcem, ki so na podlagi takrat veljavne uredbe o gojenju navadne konoplje zasadili svoje nasade, zasegla pridelek. Pridelovalci so zaradi domnevno pomanjkljivega varovanja posevkov (navadna konoplja je še vedno uvrščena na seznam mamil, zaradi česar jo je mogoče gojiti le s strožjim varovanjem), končali pred sodnikom za prekrške in bili kaznovani z denarno kaznijo 150.000 tolarjev. Med kršitelje je bila tudi Splošna kmetijska zadruga Murska Sobota, ki jo je doletela kazen v višini pol milijona tolarjev. Zadeva je dobila epilog na vrhovnem sodišču, ki je razsodilo, da je bil ukrep policije nezakonit.

Usoda piva Mary Jane

V semiškem podjetju Izbor so leta 1998 začeli izdelovati pivo znamke Mary Jane, ki so ga oplemenitili z dodatkom neomamnih konopljinih izvlečkov. Ker so po takrat veljavnih razvrstitvah vse vrste konoplje, tudi tiste z majhno vsebnostjo THC, sodile na seznam mamil, je zdravstvena inšpekcija nadaljevanje proizvodnje prepovedala. Razlog za to je bil tudi zakon o prehrambnih izdelkih, ki nalaga, da v hrani in surovinah, iz katerih je pripravljena, ne sme biti sledov nevarnih snovi oziroma mamil.

Čakajoč na novo uredbo

Matjaž Grkman z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedal, da je nova uredba v pripravi in jo usklajujejo z evropsko zakonodajo, a je letos še ne bodo izdali. Setev bo možna naslednje leto, saj bo uredba stopila v veljavo s 1. majem, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU. Kaj konkretno to pomeni za pridelovalce, še ne moremo reči, saj bodo morali, če bodo hoteli navadno konopljo sejati, s predelovalci prej skleniti pogodbo. Na vprašanje, ali bo država subvencionirala pridelavo ali predelavo navadne konoplje, je odgovoril, da ne, saj se jim v pogovorih z EU ni uspelo dogovoriti o kvotah. Po besedah Matjaža Grkmana »navadna konoplja nima obetavne prihodnosti, saj pridelovalci nanjo niso pripravljeni. Nimajo potrebne mehanizacije, v Sloveniji prav tako ni obratov, ki bi jo predelovali. Če bi hoteli biti konkurenčni v EU, bi morali subvencionirati tako proizvodnjo kot predelavo,« za kar MKZG ne kaže interesa.

Kaj kažejo poskusni projekt

Da na pridelavo navadne konoplje Slovenija ni pripravljena, je pokazal tudi projekt poskusnega gojenja, ki je v letih 2001 in 2002 potekal v Markišavcih pri Murski Soboti, pri katerem sta sodelovali Biotehnična fakulteta in Splošna kmetijska zadruga Murska Sobota, finančno pa ga je podprla država.

»Raziskava je pokazala, da se pojavijo težave pri strojnem spravilu. Ker se v Sloveniji s tem nismo ukvarjali, nam manjka del proizvodnje,« pravi Dejan Rengeo, vodja proizvodnje v SKZMS. »Težava je tudi s predelavo, saj so najbližja podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo vlaken, čez mejo, v Avstriji. Zanimivo bi se bilo povezati s tovarno pri Dolnjem Miholjcu na Hrvaškem, kjer je do pred nekaj leti obstajala največja tovarna za predelavo navadne konoplje na Hrvaškem, saj je v tovarni veliko še uporabnih strojev,« predlaga Rengeo. »Trenutno bi se splačalo gojiti navadno konopljo le za seme, ki bi se potem v glavnem uporabljalo za ptičjo hrano in predelavo v olje. Za vlakna in njihovo nadaljnjo predelavo pa bi morali projekt širše zastaviti, predvsem pa bi morali pri tem sodelovati tako pridelovalci, predelovalci, kupci, kot tudi ministrstva, lokalne skupnosti in razvojne agencije. Kljub temu je navadna konoplja dolgoročno perspektivna rastlina, če se je lotimo sistematično in pametno. To je kultura, ki zaradi enostavnega gojenja manjka na naših kmetijah. Ni zahtevna glede gnojenja in vode, in ker ne potrebuje zaščitnih sredstev, je perspektivna ekološka rastlina.«

Ali je navadna konoplja res perspektivna ekološka rastlina? Za mnenje smo vprašali dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete, ki je prav tako sodelovala pri poskusnem gojenju. »Navadna konoplja nima tako velikega ekološkega potenciala, če bi jo sadili kot monokulturo,« pravi dr. Kocjan Ačkova. »Res je, da razpleveli tla, vendar jemlje zemlji dušik, fosfor in kalij, in če bi jo sejali na velikih površinah, bi se pojavile tudi potrebe po škropljenju proti boleznim. Navadna konoplja je primernejša za gojenje na manjših in ekoloških kmetijah, kjer bi jo tudi predelovali.« Svari tudi, »da za 'nove' poljščine, kamor razen navadne konoplje sodi tudi pira, večinoma ni v prodaji semena novejših, pri nas preizkušenih sort, ni izdelanih tehnologij pridelave, še manj predelave in tudi ne državnih podpor pri odkupu in prodaji pridelkov. Samo navdušenje nad navadno konopljo ni dovolj, saj se je izkazalo, da pridelovalci ne poznajo rastline in njenih agrotehničnih posebnosti. Pomembno je že pred setvijo vedeti kam s pridelkom in natančno izpolniti zahteve, določene z zakonom. Bomo videli, kako bo naslednje leto.«

Kam s konopljo?

Dr. Kocjan Ačkova vidi prihodnosti pridelovanja navadne konoplje le na ekoloških in turističnih kmetijah, kjer bi jo gojili za semena, možnosti za njihovo uporabo pa so tako rekoč neomejene. »Področje ekološko pridelane hrane vsekakor predstavlja velik izziv, saj je tudi pri nas vsak dan več povpraševanja po tako pridelani hrani, ponudba pa je precej skromna.« Iz oluščenih svežih in suhih, namočenih in skuhanih semen lahko pripravimo juhe, omake, prikuhe, ki so prave kulinarične posebnosti. Za grizljanje so zanimiva pražena jedrca. Večinoma pa semena zdrobijo ali zmeljejo v moko. Semena dodajajo žitnim in sadnim müslijem ter čokoladam. Iz semen stisnjeno olje je uporabno tako za solatne prelive, beljakovine izločene iz pogač, pa za sire in sladolede. Tudi konopljini kalčki postajajo zanimivi za solate, juhe in prikuhe. Eterična olja iz posušenih vršičkov so lahko dodatek za aromo pivu, zaradi značilnega vonja so priljubljen dodatek kozmetičnim izdelkom.

Turistične kmetije bi z manjšimi nasadi navadne konoplje, ki so prava paša za oči, privabljale radovedneže, gostinsko ponudbo pa popestrile s kulinaričnimi posebnostmi. S prodajo prehranskih in kozmetičnih konopljinih izdelkov se ponujajo možnosti za razširitev in popestritev turistične ponudbe krajev, z nekoliko domišljije in podjetnosti pa se lahko tem izdelkom pridružijo tudi novi.

Uporaba indijske konoplje v medicinske namene

Indijska konoplja in njeni derivati se v medicinske namene uporabljajo že tisočletja. Vzporedno z naraščanjem narkomanije v razvitem svetu in ob ekonomskih vidikih izumljanja novih zdravil se je sodobna medicina odpovedala vsem preparatom iz indijske konoplje. Indijska konoplja je bila in je zdravilno sredstvo mnogih ljudstev po vsem svetu. Tudi sodobna medicina odkriva nove stare načine zdravljenja. Rezultati skoraj vseh raziskav so bili predstavljeni kot pozitivni in kažejo na široke možnosti uporabe indijske konoplje na medicinskih področjih, o katerih še pred leti ni bilo govora. Posamezne substance v indijski konoplji imajo pomemben in širok terapevtski potencial.

Znanstveniki v zadnjem času potrjujejo ne le protibakterijsko in protivirusno delovanje preparatov iz indijske konoplje, temveč dokazujejo, da medicinska uporaba izvlečkov iz cvetnih vršičkov ženskih rastlin kaže obetavne rezultate zlasti pri bolnikih z multiplo sklerozo in cerebralno paralizo, bolnikih z očesno boleznijo glavkoma, bolnikih z različnimi oblikami raka, zlasti ob kemoterapiji.

Prvega septembra je na Nizozemskem začel veljati zakon, po katerem lahko lekarne legalno izdajajo marihuano (posušena socvetja in listi indijske konoplje) na recept. V lekarnah bodo prodajali dve vrsti marihuane v zavojčkih po pet gramov, zanjo pa bo treba odšteti 40 oziroma približno 50 evrov. Bolniki se bodo sami odločili, kako bodo uživali zdravilno zelišče. Lahko ga bodo kadili ali si skuhali čaj, kmalu pa bodo na trgu tudi inhalatorji. Po vsej verjetnosti bo nizozemskemu zgledu kmalu sledila tudi Belgija. Omejena uporaba marihuane v medicinske namene je dovoljena v Nemčiji, Avstraliji, nekaterih državah ZDA in Kanadi, kjer bolniki lahko uporabljajo indijsko konopljo, ki jo v te namene goji vlada. Z ustreznim dovoljenje jo lahko gojijo tudi bolniki ali njihovi pooblaščenci.

Na spremembe se pripravlja tudi anleško farmacevtsko podjetje GW Pharmaceuticals, saj naj bi bila marihuana naprodaj tudi v otoških lekarnah. Farmacevtska industrija je prepričana v uspeh omamnega zdravila in menda je zanimanje pokazal tudi Novartis.

Posel in trg:

Dejavnost: Gojenje in predelava navadne konoplje oziroma izdelovanje izdelkov iz navadne konoplje v Sloveniji je zaradi neurejene zakonodaje trenutno na mrtvi točki. Spremembe pričakujemo naslednje leto maja. Iz navadne konoplje lahko naredimo najrazličnejše izdelke. Zaradi pomanjkanja ustrezne predelovalne tehnologije so trenutno najbolj zanimivi izdelki iz semen (prehrambeni izdelki, kulinarika, navadna in eterična olja).

Znanja: Potrebno je osnovno znanje o gojenju navadne konoplje in njeni predelavi, predvsem pa poznavanje predpisov in uredb o gojenju rastline. Pred začetkom setve boste potrebovali pogodbo o odkupu pridelka.

Oprema in začetni finančni vložek: Vse je odvisno od vaše velikopoteznosti in inovativnosti. Pozor! V Sloveniji trenutno ni na voljo ustrezne mehanizacije niti za žetev rastline, ki je zaradi izredno močnih in elastičnih vlaken in relativno debelih stebel, ob neustreznem orodju mukotrpno delo. Če se boste za začetek lotili pridelovanja navadne konoplje za seme, boste poleg osnovne kmetijske mehanizacije za obdelovanje zemlje in semena potrebovali tudi pripravo, s katero boste odrezali vrh stebla s semeni, mlatilnico za ločevanje semen od vršičkov, pražilec in luščilec semen ter stiskalnico za olje, ki vas bodo stali najmanj 6.000.000 tolarjev.

Potencialni zaslužek: Cene ekološko pridelane hrane in raznih bioproizvodov so od običajnih izdelkov in pridelkov večje za najmanj 25 %, pa tudi mnogo več. Na bio tržnici v Ljubljani je bilo v času Ekološkega praznika na voljo hladno stiskano konopljino olje (neomano) avstrijskega proizvajalca. Kljub ceni 10.000 tolarjev za 300 mililitrsko stekleničko, je bilo razprodano. »Prepovedane« in eksotične stvari imajo svojo ceno.