Konec odpadkov

V Sloveniji ustvarimo letno približno sedem milijonov ton odpadkov. Večina, 85 odstotkov oziroma kar 6 milijonov ton nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Mednje sodijo predvsem gradbeni odpadki, odpadki iz posameznih proizvodnih dejavnosti, odpadki iz kmetijstva, storitvenih dejavnosti in drugih. Vsak Slovenec je v letu 2010 ustvaril 422 kilogramov komunalnih odpadkov. Čeprav dve tretjini odpadkov predelamo, kar nas v Evropi uvršča na visoko peto mesto, sliko kvarimo z ostankom, ki ga ne predelamo in vnovič uporabimo, kot to na primer počnejo v Avstriji in Nemčiji, ampak predvsem odlagamo, pravi vodja službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije Janja Leban. S tem pa ne razrešujemo problema odlagališč odpadkov. Do leta 2020 moramo povečati vnovično uporabo in recikliranje ter pripravo za vnovično uporabo na 50 oziroma 70 odstotkov skupne teže odpadkov, kot so papir, kovine, plastika, steklo in gradbeni material.

 

Nova uredba o odpadkih, ki jo je vlada sprejela konec preteklega leta in je z letom 2012 stopila v veljavo, uvaja petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje njihovega nastanka. Tej sledijo priprava za vnovično uporabo, recikliranje, postopki predelave, na primer energetska predelava, in šele v zadnjem koraku in ko ne preostane nobena druga možnost, odstranjevanje. Med ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov so med drugim ekonomski instrumenti za spodbujanje učinkovite rabe virov, raziskave in razvoj, okoljsko primerna zasnova proizvodov, zagotavljanje informacij o tehnikah preprečevanja nastajanja odpadkov, ozaveščanje in finančna pomoč, pomoč pri odločanju ali druga pomoč podjetjem, uporaba prostovoljnih dogovorov združenj potrošnikov proizvajalcev ali sektorskih pogajanj, prav tako lahko podjetja ali sektorji določijo načrte in cilje za preprečevanje nastajanja odpadkov ali izboljšajo potratne proizvode ali embalažo. V uredbi so predlagane še spodbude za čiste nakupe ali obvezno plačilo za izdelek ali enoto embalaže, ki bi bila sicer zagotovljena brezplačno, ter spodbujanje vnovične uporabe in/ali popravila ustreznih zavrženih proizvodov ali njihovih delov.

 

Podjetja so sicer že v preteklih letih uvedla sistematično obvladovanje vplivov na okolje, med katere sodi tudi ravnanje z odpadki, podjetja, ki v svoji proizvodnji ustvarijo večje količine odpadkov, morajo imeti načrt gospodarjenja z njimi, a kot pravi Janja Leban, se pri tem najslabše odrežejo mala in srednja podjetja. V podjetjih nastajajo odpadna embalaža in ostanki hrane, odpadna električna in elektronska oprema (baterije, akumulatorji), embalaža nevarnih snovi, olj, barv. V proizvodnji mora podjetje poskrbeti za ločevanje odpadkov oziroma stranskih proizvodov.