Koki Veber - Indijka, zaljubljena v Slovenijo

V Slovenijo je prišla leta 1970, stara 20 let. Čeprav Slovenije na začetku ni marala, se je sčasoma vanjo zaljubila in odločila, da postane to njena prva domovina. Pred 14 leti se je po sili razmer odločila za samostojno podjetniško pot in se začela ukvarjati s prodajo izdelkov iz Indije. Danes je Koki lastnica sedmih trgovin Sariko, in sicer štirih v Ljubljani ter v Celju, Mariboru in Novem mestu. Na začetku je bila sama, pozneje se ji je pridružil mož.  

V Sloveniji živite že več kot 30 let. Kaj vas je pripeljalo k nam?

V Slovenijo sem prišla z bivšim možem (Indijcem), ker je prišel delat za Litostroj. Pozneje se je vrnil, jaz pa sem se odločila ostati. Z leti sem se privadila na nov način življenja in si nisem več predstavljala življenja v Indiji. Tam bi stopila v čisto drug svet. Bila bi doma in morala bi skrbeti za moževo družino.  

Kako ste doživljali prvi stik s Slovenijo?

Najprej so bile težave z angleščino, ker je takrat veliko več ljudi govorilo nemško. Danes je seveda narobe. Težave sem imela tudi s hrano, ker sem bila vegetarijanka, slovenska hrana pa je bolj mesnata.  Ko sem prebrodila začetne težave, sem dobila tudi svojo prvo službo v trgovinah Intershop kot trgovka, kjer sem delala 23 let.  

In kaj ste spoznali pri tem delu? 

Spoznala sem slovenski okus, ki je veliko bolj umirjen in zadržan od indijskega. Slovenci imate raje preproste stvari. Indijci pa živahnejše barve. Indija je zelo pisana dežela, znana po neverjetni pestrosti barv in barvnih kombinacij, dobrih materialih ... V Sloveniji je vse precej bolj umirjeno, a prijetno.

Kako ste se odločili za podjetniško pot?

V podjetju so izvedli strukturne spremembe, in ker mi vzdušje v podjetju ni bilo več všeč, sem dala odpoved. Najprej sme bila pol leta brezposelna, potem pa sem morala nekje začeti služiti. Priložnost sem videla v prodaji indijskih izdelkov na stojnici, na novoletnem sejmu v stari Ljubljani. V Indiji sem imela poslovnega partnerja, ki mi je dobavljal izdelke iz indijskega usnja. Ker je prodaja dobro stekla, sem se kmalu potem preselila v majhno trgovino v centru Ljubljane. Čez čas se je pojavila priložnost v BTC-ju, potem pa smo začeli odpirati druge trgovine po Sloveniji.  

Kot slišim, Indijci ne poslujejo ravno radi z ženskami. Ker tam sami nabavljate izdelke in ste ženska, kakšen je vaš stik s poslovno Indijo?

Prvi stik pred 12 leti je bil precej težaven. Včasih sem prosila celo moža, ki je Slovenec, da gre zraven, samo da so Indijci videli, da nisem tipična Indijka. Kot ženska imam še danes težave, zlasti pri starejši generaciji Indijcev, ki z ženskami sploh nočejo sodelovati.

 

Ali mlajše generacije ne spreminjajo pogleda na vlogo ženske v družbi?

Indija se spreminja, a počasi. Vse bolj se odpira in sprejema vplive iz tujine. Zdaj Indijke, zlasti mlajše, že sodelujejo z možem v podjetju. Tega pred petimi, šestimi leti nisi doživel. Vse več mladih žensk po poroki dela in ta trend se širi po vsej Indiji. Ženske si želijo v službo. Ameriški način življenja hitro osvaja Indijo in Indija bo v nekaj letih povsem drugačna.  

Indijskih podjetnic pa še ne poznate?

Zaenkrat ne. Poznam pa veliko zaposlenih žensk, zlasti na jugu, ki se zaposlujejo v vladi, tega prej ni bilo. Tu gospodarstvo cveti in zato tudi precej žensk dela. Indija ima dve plati: na eni strani je tradicionalna, podeželska (sever), na drugi pa zelo modernizirana in napredna (jug - Mombaj, Kalkuta, Madras, Bangalore ter seveda prestolnica Delhi, ki je nekje v sredi).  

Če prav razumem, je južni del Indije gospodarsko in družbeno naprednejši od severnega?

Drži. Na primer, Bangalore je modernizirano mesto, kjer gospodarstvo cveti, postal je indijska Silicijeva dolina. Indija ima zelo močno in v svetu cenjeno tehnično inteligenco, ki je skoncentrirana tu. Američani, zlasti iz programerskih podjetij, v Indiji stalno iščejo odlične študente četrtih letnikov in jih vabijo na delo v Ameriko. Zanimivo pa je tudi, da se v zadnjem času veliko Indijcev iz Amerike vrača, zlasti v južno Indijo. Res pa je, da imamo v Indiji tudi novo vlado in indijsko gospodarstvo na splošno cveti. Vse bolj se odpira tujim naložbam.

Vsaka kultura ima svoje poslovne navade. Kaj bi lahko svetovali nekomu, ki si želi poslovati z Indijo, kakšne so njene značilnosti?

Delati z Indijcem pomeni imeti čas in dobro mero potrpežljivosti. V Indiji se dan začne ob 10. ali 11. uri, konča pa ob 19. ali 20. uri. Roki dobave izdelkov nikoli ne držijo, zlasti pri poslovanju z malimi podjetji. Velikokrat jih je treba klicati, da ne pozabijo nate. Veliko obljubljajo, a datumov se nikoli ne držijo. Glede tega niso najzanesljivejši. Po mojih 12-letnih izkušnjah imajo redno vsaj 15 dni zamude pri dobavi. Drugače je, če posluješ z velikimi, a jim kot mali podjetnik zelo težko prideš blizu. Oni prodajajo kontejnerje, kot Kitajci.  Morda je pri poslovanju z Indijo dobro poznati tudi njihove praznike, saj takrat ne delajo. Na primer, v marcu smo imeli podoben praznik kot vi veliko noč, hindujski praznik, imenovan holi. V Sloveniji nismo delali en dan, v Indiji 15 dni.  

Indija ima kar 22 uradnih jezikov. Ali za poslovanje zadostuje znanje angleščine?

Zadostuje.  

Indija je bila angleška kolonija − kakšen je odnos Indijcev do belcev?

Poveličujejo jih. Na primer, pri nabavi izdelkov, belca prej upoštevajo kot Indijca, žensko pa kar ignorirajo. Ne vem, zakaj, a prepričani so, da so belci boljši kupci.  

Ker je Slovenija majhna, ne morete nabavljati velikih količin izdelkov. Ali to vpliva na pogajanja z vašimi poslovnimi partnerji?

Majhnost je problem. Mnogi indijski podjetniki se ob majhnih količinah sploh ne pogajajo. Zaradi tega imam letos že dve zavrnitvi. Z odprtjem evropskih meja so vsi začeli na veliko kupovati v Indiji. Indijci pa so prav to čakali.

---

Uporabni spletni naslovi za Indijo

- poslovne informacije: www.india-invest.com
- poslovne navade v Indiji: www.executiveplanet.com/business-etiquette/India.html
- različne informacije o Indiji (kultura, posel, zdravje ...): www.internetindia.com
- poslovni imenik: www.eindiabusiness.com
- posebna poročila (o podjetjih, panogah, raziskavah ...): www.securities.com