Koda QR: Trend ali zamujeni vlak?

Koda QR (quick response – hiter odziv) je dvodimenzionalna črtna koda, njena prednost pa je, da lahko vanjo, za razliko od klasičnih črtnih kod, ki smo jih vajeni iz trgovskih centrov, spravimo namesto 20 numeričnih znakov do nekaj tisoč alfa-numeričnih znakov. Namen kode QR je pohitritev aktivnosti uporabnika, oziroma natančneje – z uporabo kode QR nam v pametni telefon ni treba vpisovati besedila. Uporabnik vidi oglasno sporočilo s kodo QR, vzame v roke pametni telefon, kodo optično prebere in ta ga preusmeri na spletno stran, ali pa se mu izpiše besedilo ali shrani vizitka (Vcard).

 

Kodo QR so, kot večino drugih kontroverznih tehnologij, izumili na vzhodu. Ekipa Denso Wave, ki je del Toyotine hčerinske družbe, je kodo QR prvič uporabila leta 1994 za sledenje vozil med procesom njihove izdelave. K sreči se niso odločili za patentno zaščito in je tako danes uporaba in posredovanje tehnologije »odprtokodna«, torej na voljo vsem. Čeprav je bilo poskusov usmerjanja te tehnologije kar nekaj (eden večjih je Microsoftov poskus lansiranja svoje »neodprtokodne« različice MS Tag), se je prav zaradi neomejenosti na platformo in program koda QR edina zares obdržala.

 

Najbolj so za kode QR dovzetni Japonci, ki so s konceptom dobesedno preplavljeni. Ne le prek oglaševalskih akcij, tudi pri zobozdravniku in za podobne storitve se naročajo s to preprosto tehnologijo. Po podatkih digitalnega tržno-raziskovalnega podjetja comSource naj bi v avgustu 2011 kodo QR skeniralo cca. 20,1 milijona uporabnikov, za razliko od 14 milijonov uporabnikov julija 2011, kar kaže, da uporaba raste.