Ko zaposleni postanejo podjetniki

Pri odcepljanju podjetij gre preprosto za to, da iz starega podjetja nastane eno ali več novih podjetij. Angleži uporabljajo izraz »spin-off«, kar pomeni v prevodu »odcepiti se« ali »odleteti«, Francozi pa so segli v živalski besednjak: beseda »essaimage« je izvorno pomenila čebelje rojenje, to je pojav, ko iz starega panja uide mlada čebelja matica in za seboj privabi še vrsto čebel.    

Tradicija ustanavljanja odcepljenih podjetij je v tujini stara že kakšnih 50 let, vsaj v ZDA, kjer se je vse skupaj začelo na področju visoke tehnologije. Tu se je prvič začelo dogajati, da so velika podjetja financirala razvoj izdelkov, ki niso bili del njihove temeljne dejavnosti, zato v velikem podjetju ni bilo želje po njihovem trženju. Rezultat razvoja je v takih primerih izločitev dejavnosti v novo podjetje.

Dr. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se že dolgo ukvarja s svetovanjem pri ustanavljanju odcepljenih podjetij, pravi, da je znanih več pravnih modelov za take primere: matično podjetje lahko obdrži lastniški delež v novem podjetju, lahko projekt odproda zaposlenim, velikokrat pa novo podjetje ostane del skupine matičnega podjetja. Ključno pri vsem tem pa je, da gre pri odcepljenem podjetju za dogovorjeno in ne sovražno izločitev ene dejavnosti iz matičnega podjetja v novoustanovljeno podjetje.  

Dr. Vahčič kot klasičen in znan primer spin-offa navaja IBM-ovo podjetje za proizvodnjo osebnih računalnikov. IBM je prvotno izdeloval velike računalnike, in ko so razvili osebni računalnik, ga niso želeli izdelovati v okviru osnovne dejavnosti. Oddelek so izločili in pozneje se je razvil v ključnega svetovnega proizvajalca osebnih računalnikov. Številne korporacije načrtno negujejo programe notranjega podjetništva in jih imajo za sestavni del kulture podjetja. »V korporaciji 3M ima vsak zaposleni pravico nekaj ur 'fušati' v službi. Če mu uspe narediti nekaj novega in predstavi vodstvu poslovni načrt, mu 3M odobri finančna sredstva in skupaj ustanovijo novo podjetje,« opisuje prakso tujih podjetij dr. Aleš Vahčič.

V Franciji »rojenje« podjetij ureja zakon 

Kot razlaga profesor Louis-Jacques Filion, raziskovalec podjetništva na univerzi HEC v kanadskem Montrealu, so v Franciji ustanavljanje odcepljenih podjetij uveljavili celo z zakonom, ki je zdaj star 20 let in ki zaposlenim v večjih podjetjih zagotavlja »podjetniški dopust«, kar pomeni, da zaposlenemu pripada določena finančna podpora in ima jamstvo glede zaposlitve: če mu z odcepljenim podjetjem ne uspe, ga mora staro podjetje znova zaposliti. Alternativno sama večja podjetja iščejo posameznike - zaposlene, ki bi bili pripravljeni iz podjetja odcepiti določeno dejavnost in tako racionalizirati poslovanje matičnega podjetja. Tako so Francozi nekoliko »razmigali« svoje velikane, kot so Air France, France Telecom, Francosko pošto, Renault in druge. Air France je tako na primer zmogel odcepiti kar 250 podjetij, Pošta 200 in tako naprej. V Franciji vsako leto nastane celo 15 do 20 tisoč odcepljenih podjetij! 

Dr. Filion pa posebej poudarja, da je val ustanavljanja odcepljenih podjetij zajel tudi novejša podjetja – tista, ki sodijo v razred srednje velikih podjetij. V takih primerih gre za primer nekakšne podjetniške solidarnosti – podjetnik v svojem (matičnem) podjetju odkrije nekoga (bodočega podjetnika), ki bi rad iz dela dejavnosti v matičnem podjetju razvil celovit posel. Med njima se razvije sodelovanje, matično podjetje zavestno pomaga pri nastanku novega z nasveti in pri razvijanju poslovnega načrta, praviloma ponudi tudi kredit, poceni proda ali podari osnovno opremo ter novo podjetje kreditira s surovinami ... Predvsem pa vnaprej jamči odkup izdelanega blaga. Podjetji lahko ostaneta tako povezani nekaj časi ali pa tudi trajno. Praviloma pa obseg naročil iz matičnega podjetja z leti upade.  

Prednosti, ki jih matičnemu podjetju prinaša odcepitev dela dejavnosti, je v vse višji specializaciji. Vse, kar ni zares jedro dejavnosti oziroma osnovna ekspertiza matičnega podjetja, je mogoče odcepiti. Kot kaže zgled podjetja IPL, ki je opisan v okviru, takšna rešitev ne odpira le dodatnih delovnih mest v odcepljenem podjetju, temveč omogoča tudi močnejšo rast matičnega podjetja in krepitev njegovega tržnega položaja.    

Odličen zgled iz Seawaya 

Nekaj prakse z ustanavljanjem odcepljenih podjetij imamo tudi pri nas, predvsem v velikih podjetjih. Prav v zadnjem času so v KD Group objavili, da nameravajo reorganizirati svojo zavarovalnico Slovenica v dva dela in en del odprodati. Med manjšimi podjetji ima veliko izkušenj z ustanavljanjem odcepljenih podjetij Seaway. Seaway je prodal svojim zaposlenim trgovini v Ljubljani in na Bledu, zastopstvo za proizvajalca oblačil za navtiko Helly Hanson, prodajo bark Bavaria in prodajo motorjev in druge opreme za barke. Vse dejavnosti so bile dobičkonosne, Seaway jih je prodal samo zato, ker se je želel usmeriti v osnovno dejavnost, to je v projektiranje plovil.  

Žal se je Seaway srečal tudi s sovražnim spin-offom. Nekaj njegovih modelarjev je na lastno pest ustanovilo svoje podjetje in so matičnemu podjetju preprosto pobegnili.   

Manjka pobuda zaposlenih 

Če se uspešna podjetja trudijo soustvariti čim več odcepljenih podjetij, zakaj je pri nas ta kultura tako slabo razvita? Dr. Aleš Vahčič vidi dve oviri. Prva je nezainteresiranost podjetij. Podjetja so vsaj v preteklosti zelo nerada dajala opremo in nepremičnine zaposlenim, raje so jo prodajala. Še večja ovira je na strani zaposlenih. »V Sloveniji zaposleni zelo konzervativno razmišljajo: v podjetju, v katerem so zaposleni, se vidijo do konca življenja. Imamo ogromno izobraženih ljudi, ki se pri delu izkazujejo, vendar svoje kariere ne vidijo v podjetništvu. Če jim matično podjetje ponudi delež in zaposlitev v novem podjetju, vidijo to kot osebno nazadovanje, celo kazen,« trdi dr. Vahčič. Dodaja še, da je bil v vseh podjetjih, ki jim je svetoval na poti iz težav, sestavni del rešitve tudi program ustanavljanja novih podjetij. Rezultat prizadevanj pa je bil največkrat ta, da so zaposleni »samo zavijali z očmi«. Ideji pa niso bili naklonjeni niti v sindikatih. Sindikalisti so vztrajno trdili, da mora nova delovna mesta ustvarjati država in ne delavci.   

Odlično motivacijsko orodje 

Model ustanavljanja odcepljenih podjetij uspešno uporabljajo v našem največjem podjetju za odnose z javnostmi in oglaševanje Pristop. Iz Pristopa sta nastali podjetji Trivium in Futura PR, v tem letu bodo iz matičnega podjetja izločili v novo podjetje Kliping še dejavnost spremljanja objav v medijih.  

Predsednik uprave Pristopa Aleš Razpet trdi, da odcepljena podjetja praviloma ustanavljajo skupaj z zaposlenimi, včasih pa tudi skupaj s tretjim podjetjem iz iste ali drugih dejavnosti. Pristop je v novih podjetjih bodisi večinski lastnik bodisi je po lastništvu izenačen s strateškim partnerjem. Za lastništvo nimajo enotne formule. Vedno iščejo pragmatično kombinacijo, za katero verjamejo, da bo uskladila interese vseh družbenikov na najboljši način.

Po mnenju Aleša Razpeta pomeni ustanavljanje odcepljenih podjetij za matično podjetje pot, kako posamezne dele podjetja neposredneje vreči v tržno borbo, povečati odzivnost, razpršiti tveganje in nadzirati tržni delež. Prednosti je veliko, žal pa se jih slovenska podjetja ne zavedajo. »V Sloveniji je na splošno premalo primerov organizacijskih rešitev, ki bi interese zaposlenih in podjetja povezovala na višji ravni kot samo prek pogodbe o zaposlitvi. Premalo je lastniške udeležbe zaposlenih v podjetjih, ki je še vedno davčno destimulirana, premalo odcepitev in drugih zahtevnejših rešitev. Kot da ne premoremo nobene kreativnosti v podjetniško-organizacijskem smislu,« je kritičen Aleš Razpet.  

Kakšna je formula za uspeh odcepljenega podjetja? Razpetu se zdi najpomembneje usklajeno pričakovanje obeh strani, torej matičnega podjetja in drugih družbenikov v novem podjetju. Če katerakoli stran drži figo v žepu, novo podjetje ne bo uspešno. »Ustanovitev odcepljenega podjetja je še zlasti zahtevna preizkušnja za zaposlene, ki naenkrat postanejo podjetniki. To je težaven korak, ljudje se ne odločajo zlahka prestopiti tega Rubikona. Gram varnosti pri ljudeh pogosto odtehta kilo izzivov, skratka, ta pot tudi ni za vsakogar. Kdor pa se na njej najde, ne pozna več poti nazaj. Dobro usklajeni cilji med matično organizacijo in zaposlenim ali skupino zaposlenih lahko naredijo čudeže, predvsem v motivacijskem smislu,« trdi Aleš Razpet.

Odcepljena podjetja so trend

Louis-Jacques Filion je prepričan, da bi morala Slovenija okrepiti ustanavljanje novih podjetij prav z odcepljenimi podjetji.


Louis-Jacques Filion je predavatelj podjetništva na montrealski univerzi HEC in velja v svetovnem merilu za enega pomembnejših raziskovalcev podjetništva. Z njim smo povezani že od ustanovitve Podjetnika, ko smo v prvih številkah povzeli njegovo knjigo o podjetniški viziji (dostopno na internetu za naročnike Podjetnika). V zadnjem obdobju je s sodelavci izdal dve knjigi o odcepljenih podjetjih v Kanadi (knjigi sta v francoščini).  

Gospod Filion, zakaj ste se v zadnjem času toliko posvetili prav odcepljenim podjetjem? 

Mislim, da je mogoče jasno zaznati trend, da se vse več poslov razvija iz starih. Pri nas v Kanadi oziroma v provinci Quebec tako čedalje več novih podjetij nastaja iz starih srednje velikih podjetij. Matična podjetja se vse bolj osredotočajo samo na jedro svojih dejavnosti in vse drugo prepuščajo svojim drugim oziroma odcepljenim podjetjem. Ta logika je prisotna v številnih dejavnostih.  
Ali ni to novost, da se odcepljena podjetja pojavljajo pri srednje velikih podjetij? 

Da, to je novost. Nekoč je veljajo, da se odcepljena podjetja pojavljajo le pri velikih podjetjih. Proces se je pravzaprav začel v Silicijevi dolini in šlo je praviloma za visokotehnološko podjetništvo. Ljudje, ki so nekaj razvili v velikem podjetju, so ugotovili, da v velikem podjetju svoje ideje ne morejo uresničiti, zato so morali idejo uresničiti v novem podjetju. Že v 60. letih prejšnjega stoletja pa so se takšni primeri pojavili tudi na drugih področjih, ne samo v visoki tehnologiji. V 70. in 80. letih smo imeli poplavo takšni rešitev, v 90. pa se je uveljavil nov pojav. V velikih podjetjih je nastopila kriza ustvarjalnosti in začeli so ustanavljati nova podjetja zato, da so tja privabili ustvarjalne posameznike, ki razvijajo tisto, kar lahko koristi velikemu podjetju.  

Se vam zdi, da so odcepljena podjetja nekakšen severnoameriški fenomen? 

Nikakor. Francija na primer ima celo zakon za spodbujanje ustanavljanja odcepljenih podjetij, vendar je prilagojen za velika podjetja. Gre za določena varstva glede zaposlitve, ki jih uživajo zaposleni, če se odločijo ustanoviti odcepljeno podjetje. Če jim ne uspe, jih mora matično podjetje znova zaposliti. Mislim pa, da je prav kanadska izkušnja, pri kateri so matična podjetja srednje velika podjetja, zanimiva za Slovenijo. Mislim, da bo ustanavljanje odcepljenih podjetij pomemben vir novega podjetništva za Slovenijo.

---

IPL-ovih 35 odcepljenih podjetij

Kanadsko podjetje IPL je iz družinskega zraslo v močno podjetje s 1100 zaposlenimi v veliki meri prav zaradi odcepljenih podjetij.


Zgodba o podjetju IPL (Industries Provinciales Limitée) je izjemna zgodba o pomenu odcepljenih podjetij. Podjetje iz province Quebec v Kanadi je nastalo tik pred drugo svetovno vojno kot značilno družinsko podjetje. Vendar je imel njegov ustanovitelj Émile Métivier smisel za to, da je svojim zaposlenim omogočal, da so se osamosvajali in okoli njega tvorili grozd satelitskih podjetij. Métivierovo geslo je bilo vedno: Živi in pusti živeti.   

Vsi specialisti za posamezne dejavnosti 

Ustvarjanje tega grozda podjetij se je začelo v 60. letih prejšnjega stoletja in v vseh teh desetletij je iz IPL-a nastalo več kot 30 podjetij. Vsako od teh podjetij je do konca razvilo določen strokovni potencial, ki se, če ne bi prišlo do novih podjetij, v matičnem podjetju ne bi razvil do konca. Tako ima zdaj IPL okoli sebe vrsto partnerjev, ki so vsi specializirani za posamezne dejavnosti, ki se vežejo na plastične izdelke, in ki IPL-u omogoča, da se loti najrazličnejših naročil, za katere sicer ne bi bil usposobljen, če ne bi imel pomoči specializiranih podjetij.   

Rešitve tudi za najzahtevnejše stranke 

Jean-Marie Chabot, podpredsednik družbe, odgovoren za razvoj, razlaga, da naročnik dostikrat ne zahteva le posameznega izdelka, temveč kompleksno rešitev, v kateri se pojavlja veliko izdelkov, od katerih vsak zahteva posebno znanje. IPL lahko ob pomoči svojih satelitskih podjetij vedno najde rešitve za še tako zahtevnega kupca. Jean-Marie Chabot sodi, da prisotnost teh satelitskih podjetij IPL-u prinaša 30 do 35 odstotkov dodatnega prometa. Glede zaposlitve pa je mogoče reči, da je vsak delavec, ki je našel zaposlitev v odcepljenem podjetju, ustvaril še eno delovno mesto v matičnem podjetju.  

Tako je ta mrežna struktura, v kateri je mogoče najti najrazličnejša znanja, IPL pripeljala od dimenzij, značilnih za družinsko podjetje, v velikana, ki velja danes za največjega severnoameriškega strokovnjaka za plastične izdelke.   

Ko odcepljena podjetja zrasejo 

Julien Métivier, sin ustanovitelja Émila in sedanji predsednik družbe, razlaga, da v podjetju veljajo pravila: »Med seboj si pomagamo, vendar svojih odcepljenih podjetij ne podpiramo za vsako ceno. Prednost odcepljenim podjetjem velja samo ob enaki kakovosti in enaki ceni.« 

Sicer pa ima odcepljeno podjetje pri matičnem podjetju podporo glede strokovnih in pravnih nasvetov. Obseg dela, ki ga odcepljeno podjetje dobi v matičnem, pa z leti pada. Po petih letih odcepljeno podjetje v matičnem realizira le okoli 50 odstotkov svojega prometa, po desetih pa kakšnih 20 odstotkov, kar pomeni, da se v tem obdobju utrdi kot samostojno podjetje z vrsto neposrednih kupcev.  

Zanimiva je zgodba o odcepljenem podjetju, ki ga je zagnala družina Lachance. Ta je namreč prevzela od matičnega podjetja izdelavo izdelkov za rabo na domu, kar je bila nekoč močna ponudba matičnega podjetja ICL, ICL pa se je usmeril bolj v ponudbo za industrijske potrebe.  

IPL ima danes dve diviziji: ena izdeluje embalažo, druga pa različne industrijske izdelke, vključno s sestavnimi deli za avtomobilsko industrijo. Ima 1100 zaposlenih, letni promet je 200 milijonov dolarjev.  

Več na www.ipl-plastics.com 

------------------- 

Vir za tabele in zgodbo o IPL: Louis Jacques Filion, Danielle Luc, Paul-Arthur Fortin: L'Essaimage d'Entreprise, HEC Montreal 2003