Ko se podjetnica prelevi v menedžerko

Marta Turk: »Podjetnice smo menedžerke ves čas. Upravljamo naše življenje, naše družine, naše podjetje.«

Zakaj bolj izobraženi spol ostaja manj plačan in slabše zastopan v menedžmentu in kako male podjetnice okrepiti za rast, smo se ob dogodku 500 podjetnic pogovarjali z Marto Turk, podjetnico in direktorico Zavoda Meta, in Sonjo Šmuc, izvršno direktorico Združenja Manager.

Turk: Po definiciji OECD podjetnica ni samo tista, ki je s. p. ali direktorica v malem ali srednjem podjetju, je tudi lastnica ali solastnica večjega deleža kapitala podjetja, ki ga dnevno vodi in upravlja ter sprejema odločitve. V Sloveniji je 450 menedžerk in 45 tisoč podjetnic, res pa je, da smo večinoma mikro podjetnice. Samo 2 % žensk vodi podjetja z več kot 10 zaposlenimi.

Šmuc: Ko govorimo o podjetništvu, imamo navadno v mislih osebo z idejo, ki jo želi realizirati. Dejstvo pa je, da so mnogi, ženske in moški, v današnjem času prisiljeni v podjetništvo, so »podjetniki iz prisile«, zato so številke samozaposlenih zelo visoke. Bolj malo takih in podobnih podjetij ima ambicijo rasti. Povsem legitimno je tudi, da se podjetnica (ali podjetnik) odloči, da želi biti butična - sama ali z zelo majhno ekipo oblikuje bazo, da lahko udobno živi v skladu s svojimi pričakovanji in nima velikih ambicij. Toda z vidika družbe to ni dovolj, pomembni so gospodarska rast, napredek, zaposlovanje. Sam lahko narediš le toliko, kolikor lahko. Ko je vključenih več ljudi, se ideje, razmišljanja ne seštevajo, temveč množijo. V trenutku, ko motiv ni več le lastno preživetje, ampak uspeh podjetja, ki si ga ustvaril, si moraš postaviti vizijo in ustvariti možnosti za rast. Takrat podjetnik - podjetnica dobi tudi dimenzijo menedžerja - menedžerke.

Materinstvo je najpogosteje omenjeno kot glavna ovira na podjetniški oziroma karierni poti žensk. Je to res ključni razlog, da ženske zavzemamo nižje, slabše plačane položaje?

Turk: Sem pionirka podjetništva. 1989. leta sem z dvema otrokoma in še enim na poti delala v centralni redakciji Dela. Glede na to, da smo dežurali popoldneve in vikende, sem predlagala šefu redakcije, zakaj ne bi bil takrat za zaposlene odprt vrtec. Odgovoril je - in tega ne bom nikoli pozabila: »Marta, ob zaposlitvi nisva sklenila pogodbe, da boste imeli še enega otroka.« S tem se nisem mogla strinjati in sem iskala priložnost, kjer bi lahko uveljavila svoje talente, znanje in zamisli ter svojo poslovno pot kombinirala z družino. Mož me je podprl. Brez tega si verjetno ne bi upala začeti.

Šmuc: Statistika pravi, da ženske dnevno v povprečju opravijo dve uri več neplačanega dela (gospodinjstvo, skrb in vzgoja otrok) kot moški; to je 18 delovnih tednov na leto. Kakšna bi bila vaša kariera, če bi 18 delovnih tednov več delale? Kako bi se počutile, če bi jih vložile v šport, umetnost, v svoje hobije? Samo dobra delitev dela in dogovor med partnerjema omogoča, da ste poslovno uspešne in osebno izpolnjene. Če vodite podjetje in ste hkrati »super ženska« - odlična mama, žena, vaš dom se sveti - lahko to vodi v izgorelost. Treba si je pustiti pomagati - tako doma kot v podjetju. Ko razmišljate, ali bi v svoje podjetje vzele še eno osebo za pomoč, naj ne bo edina skrb, koliko denarja je treba zaslužiti za dodatno plačo, ampak tudi misel, kaj je dodana vrednost novega zaposlenega. Nova oseba lahko pomeni razvoj novega izdelka ali storitve, osvojitev novega trga, lahko vam omogoči, da opravljate svoje delo bolj kakovostno in razvijate podjetje.

Zakaj je v Sloveniji manj kot 20 % vodilnih menedžerk? Jim kariero preprečujejo »steklene stene in stropovi«. Katere ovire pretijo podjetnicam?

Turk: Podjetništvo je svoboda. Podjetnica dela 14 ur, a lahko svobodno razporeja delovni čas in kapital svojega podjetja. Zanjo ni več steklenih stropov, ki bi ji preprečevali napredovanje, ni nevidnih ovir, ko bi moški prevzeli dobre ideje, ni očitajočih pogledov šefov. Po drugi strani pa je podjetništvo velika odgovornost. Voditi podjetje v krizi, v kakršni smo, je super odgovorno. Tega se ženske še toliko bolj zavedamo, saj je običajno v družini vedno »mama kriva«. Tudi zato pri poslovnih odločitvah v povprečju manj tvegamo, smo bolj varne in preudarne. Bolj se zanašamo na počasno, organsko rast, kar je na nek način lahko ovira za podjetje. Zato je dobro, da ima podjetje uravnoteženo vodstveno ekipo.

Šmuc: Za ženske je vprašanje, koliko se usmeriti v delo, iz česar zrastejo njena kariera in občutki samozavesti, samorealizacije, osebnega zadovoljstva, in kako to uskladiti z družino, ki je za večino ključen del življenja, težje vprašanje kot za moške. In mnogo bolj osebno. Ker se težko odpovemo družini, so se ženske pogosteje pripravljene odpovedati karieri. Rešitev je v tem, da najdemo pravo mero in da se odločimo, v katerem obdobju življenja se bomo bolj posvečale delu in v katerem družini, po tako imenovanem modelu »S/M/L kariere«, kot jo je poimenovala Sonja Klopčič (mala predanost delu, srednja, velika predanost oziroma ekspanzija kariere).