Ko potrošnik ne plača

V boju zoper plačilno nedisciplino lahko ukrepamo na različne načine. Napaka podjetij je, da se s svojimi terjatvami ne ukvarjajo kaj veliko. Po pretečeni valuti ali še malo pozneje pošljejo standardne opomine z že preverjenim besedilom in zanje naj bi bila zadeva zaključena. Drugi pošiljajo neprestano enake opomine z isto vsebino, ki jih dolžniki ne jemljejo več resno. Tretji pa izterjavo prepuščajo za to pristojnim službam, kar pomeni velike dodatne stroške.

 

Izterjava je v osnovah identična, pa naj si gre za fizične ali pravne osebe. Vendar veljajo neke posebnosti, ki jih je treba upoštevati ob izterjavi fizičnih oseb.

 

 

Pri pošiljanju pisnih opominov moramo posvetiti veliko pozornosti besedilu, saj bomo verjetno morali na isti naslov opomin poslati večkrat, da bomo prišli do svojega že zdavnaj zasluženega denarja. Vsebina vsakega opomina naj se stopnjuje po resnosti in dopolnjuje po potrebi.

Pisni opomin naj bo:
-   v izvirniku napisan na dolžnika (ne fotokopiran),

-   osebno podpisan,

-   poslan priporočeno ali ekspresno (stroški so glede na dolg minimalni). Če vemo, da dolžnik ne dviga pošte, pošljemo opomin tudi po navadni pošti, da pisemska pošiljka konča v nabiralniku in jo oseba dobi in morebiti tudi prebere,

-   poslan prvi dan po zapadlosti roka plačila.

 

Pri fizičnih osebah je izjemnega pomena, da poleg navedenih vsebin upoštevamo tudi naslednje:
-   dosledno je treba upoštevati zakon o varstvu potrošnikov, kar pomeni, da stroški opominjanja ne smejo preseči višine zamudnih obresti, stroškov poštnine ne smemo zaračunavati posebej in pripraviti moramo višino stroškov opominjanja, hkrati pa tudi cenik vseh morebitnih stroškov, ki v strošek opominjanja sodijo (obdelava podatkov, fotokopiranje, klic stranke, pošiljanje, tiskanje, kuvertiranje …),
-   izjemnega pomena je, da dolžnika naslavljamo osebno.