Ko padam, ne mislim na podjetje

Zoran Bistrički ima zlasti rad nenavadne športe. Včasih je igral ragbi, zadnjih osem let pa se ukvarja s športnim padalstvom. To je tisti nori šport, pri katerem padalec prosto pada s hitrostjo 200 kilometrov na uro in poskuša v predpisanem času oblikovati čim več likov z drugimi padalci. Po nekaj letih, kot je to značilno za vse športe, si zastavi višje cilje in poskuša početi še kaj drznejšega in bolj nenavadnega. Kljub temu naš sogovornik meni, da je športno padalstvo glede na statistične podatke varen šport. »Ko se usedeš v letalo, si v večji nevarnosti kot po izskoku,« pravi. 

Letenje je bila njegova otroška želja. Pozneje ga nista pritegnila niti skakanje v tarčo niti jadralno padalstvo. Pravi, da se najzanimivejše stvari dogajajo pri prostem padanju. Pri hitrosti 200 ali 300 kilometrov na uro postane zrak trden in se je po njem mogoče nadzorovano gibati. Padalec se lahko premika tudi v vodoravni smeri, in to na razmeroma dolge razdalje, a seveda šele, ko si pridobi dovolj izkušenj. »Da te ne razmetava v zraku, kot rečemo padalci, moraš skočiti vsaj 20-krat, da pa bi postal mojster obvladovanja telesa v zraku, je zgodba brez konca.« Padalski bonton zahteva, da padalec odpre padalo 800 metrov nad tlemi. Pri skoku s 4000 metrov višine tako traja prosti pad eno minuto, če je padalec v vodoravni legi.

Padalska družina je vse večja 

Športno padalstvo se je pri nas izjemno razvilo v zadnjih desetih letih. Postopek za pridobitev licence se je poenostavil, ustanovili so nove zasebne šole in vse več je sodobne opreme. Po mnenju Bistričkega je slovensko padalstvo zavidljivo razvito in se še vedno hitro razvija. Dejavnejših športnih padalcev je približno 100, veliko pa jih skače samo občasno. »Gre za družino, katere člani si včasih delijo celo filozofijo ali pogled na življenje. Malo športov poznam, pri katerih bi bili športniki tako povezani,« pravi lastnik in direktor računalniškega podjetja
Programski atelje A&Z.  

Zoran Bistrički je opravil že skoraj tisoč skokov. Je član letalskega kluba Maribor in član tekmovalne ekipe Sky Dragons. Ekipo sestavlja pet ljudi - štirje oblikujejo like v zraku, peti pa jih snema. Resno ukvarjanje s tem športom ni poceni. Kakovostna padalska oprema stane posameznega športnika najmanj 3000 evrov, vsak skok posebej pa še 15 evrov. Običajna priprava na tekmo traja vsaj osem koncev tedna oziroma 120 skokov. Poleg tega so obvezni zdravniški pregledi vsaki dve leti, tehnični pregledi opreme in drugo. Letos so za izpopolnjevanje pri najboljših mojstrih v Ameriki plačali pet milijonov tolarjev.  

 

Šport za podjetnike 

V Zoranovi ekipi so med petimi člani štirje podjetniki, pa tudi sicer je med padalci kar nekaj podjetnikov. Je to primeren šport zanje? »Zdravniki odsvetujejo adrenalinski šok podjetnikom, ki že sicer živijo bolj stresno. Jaz pa poznam še drugo stran medalje - ob padalstvu pozabim na vse drugo. To je popolna sprostitev. Kadar sem na letališču dva dneva, ne pomislim na vsakdanje življenje in na podjetje, kar je pri drugih športih teže. Kolesarjenje ali daljši tek, na primer, sta zelo primerna športa ravno za razmišljanje,« meni Bistrički.    

Če ne morete nehati misliti na podjetje in vsakodnevne težave, potem poskusite prosto padanje. Šokterapija deluje.