Ko Admiral goljufom na prste stopi

V Sloveniji zavarovalnice letno beležijo za okoli sto milijonov evrov goljufij ali okoli 10 % od skupne vsote, ki jo izplačajo zavarovancem. Po besedah Štefana Furlana ocena 'drži' že nekaj let oziroma številke zlagoma rastejo za le kakšen odstotek letno. Zavarovalnice se, odkar si pomagajo z elektronsko obdelavo podatkov, veliko uspešneje spoprijemajo z goljufijami. Zato število goljufij nekaj časa upada, v obdobju krize pa ponovno naraste, saj ljudje na vse načine iščejo vire, ki bi jim prinesli kaj denarja. 

»Zavarovalnice so bile v primerjavi z bankami nekoliko bolj konzervativna panoga, saj so na elektronsko obdelavo podatkov prešle pozneje od njih. Bankam so hiter prehod na novodobno tehnologijo narekovale potrebe po lažjih, hitrejših in cenejših denarnih transakcijah, zavarovalnice pa so se še kar nekaj časa držale papirologije oziroma ročne obdelave podatkov. Zato se je odkrivanje zavarovalniških goljufij konkretneje povečalo šele po letu 1980, ko je informacijska tehnologija postala tudi sestavni del delovanja zavarovalnic. Preiskovalec je po starem lahko dnevno pregledal le kakšna dva ali tri škodne primere, zdaj namesto njega to hitreje, bolje in ceneje opravi primeren računalniški program, tak kot je naš Admiral. Vsaka goljufija ima svoje pokazatelje, na podlagi katerih se jih da razkriti. Mi, kot pri ribolovu, vržemo trnke oziroma razporedimo različne kljukice, na katere se goljufi prej ali slej ujamejo. Tako odkrijemo okoli 40 % sumljivih zavarovalniških zahtevkov, ki se v podrobnejši analizi izkažejo za očitne goljufije. Pri ostalih primerih je za ugotovitev suma goljufije običajno premalo podatkov ali pa so sledi dobro zakrite. V tej kvoti so tudi manjše goljufije, s katerimi se ne ukvarjamo, ker bi bili stroški nadaljnje obravnave večji od zneska, ki je bil izplačan oziroma bi ga lahko terjali nazaj,« pripoveduje Furlan, ki se je že za časa študija na fakulteti za računalništvo in informatiko s kolegi študenti loteval raznovrstnih raziskovalnih projektov.