Knjiga sklepov – ne pozabite nanjo

V družbah z omejeno odgovornostjo, kjer smo sami lastniki, moramo voditi knjigo sklepov. Ker niti ne vemo, kdo bi nam to pregledoval, se z njo navadno ne ukvarjamo. Ko smo odpirali podjetje, smo jo skoraj zagotovo pripravili, nato pa je zelo verjetno ostala zaprašena.  

 

Pa vendar jo moramo voditi, kajti podjetništvo je vendarle resna zadeva. Knjiga sklepov nadomešča sklepe skupščin in notarske zapise pri družbah z omejeno odgovornostjo, ki imajo več lastnikov. Pri enoosebni družbi odloča o vseh pravnih vprašanjih glede družbe družbenik sam. Zato mora zaradi varstva tretjih oseb vse odločitve, ki jih določa 505. člen ZGD-1, vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka (526. člen ZGD-1).  

 

Večosebne družbe morajo namreč imeti najmanj enkrat letno skupščino. Če nič drugega, mora ta odločiti o sprejetju zaključnega računa in o tem, kaj narediti z morebitno izgubo ali dobičkom. Na skupščinah večlastniških d.o.o.-jev pa odločajo seveda tudi o vplačilu dodatnih vložkov, postavitvi ali odpoklicu poslovodij in še drugih zadevah, ki jih predvideva zakon o gospodarskih družbah (526. člen ZGD-1). Zapisniki skupščin so osnove za spremembe tudi v uradnih registrih. Ker lastniki ne morejo imeti sestanka sami s seboj, zapisnikov o tem seveda ni. Vendar pa morajo odločitve lastnikov vendarle ostati nespremenljivo zabeležene in to tako, da se ne dajo spreminjati za nazaj. Zaradi tega smo že ob otvoritvi družb dali potrditi notarjem knjigo sklepov z oštevilčenimi stranmi. Vsako leto bi morali, če nismo imeli drugih sprememb, vpisati vsaj sklep o sprejemu zaključnega računa in kaj bomo z dobičkom, oziroma kako bomo pokrili izgubo. Prav je seveda tudi, da bi v knjigi imeli, če drugega ne, zabeleženo določitev glavne dejavnosti iz nove standardne klasifikacije, in iz leta 2007 sklep ob prevzemu evra leta 2008.