Kmet, ki po svetu gradi elektrarne

Avtor: Petra Mauer | Objava: 08.07.2011

Kmet Marjan Kolar je najprej za svoje potrebe postavil bioplinsko elektrarno. Zdaj njegova družba Keter Organica gradi take elektrarne po Sloveniji in tujini, vstopa pa tudi v druge dejavnosti.


Marjan Kolar: »Če verjameš v izdelek in občutiš, da je to tisto pravo, potem je treba tvegati.« (Foto: Petra Mauer)

Marjan Kolar je kot otrok živel na veliki kmetiji in vedno s ponosom pove, da je tudi po duši kmet. Vzgojen je bil v družini, kjer se je že od nekdaj delalo, celo garalo, zato mu tak način življenja ni tuj. »Dane so mi bile vrednote, kot so marljivost, spoštljivost, pridnost … Nikoli nisem hodil po diskotekah, ampak sem raje priskočil na pomoč staršema pri kmetijskih delih. Mama je bila prava dušica, ki me je znala crkljati, medtem ko me je oče spoznaval z realnostjo in me pripravil na to, kaj vse me še čaka.« Tudi ded po materini strani je bil velik pomurski kmet. Kolar pravi, da je verjetno nekaj dobrih lastnosti za vodenje podedoval od njega, vztrajnosti pa se je naučil od očetove babice, ki je po smrti moža ostala sama s sedmimi otroki.
 
Prva elektrarna na lastni farmi
 
Po končanem študiju agronomije in služenju vojaškega roka je prevzel vodenje domače kmetije, jo moderniziral, nato pa kupil prašičjo farmo v bližini gozda. »Dobili smo prva evropska sredstva, kar je takrat znašalo okrog 40 milijonov tolarjev. To je bila naša odskočna deska, da smo resneje zagrabili za delo in se tako zelo razširili, da sem moral začeti kmetijo voditi kot podjetje,« pravi danes uspešen podjetnik. Po ideje je hodil v svet in iz tujine v naš prostor vnašal novosti. »Nekoč sem v Švici videl, kako z bioplinsko napravo gnojijo parke in naenkrat se mi je utrnila misel, le zakaj ne bi tudi mi na tak način gnojili naših polj?«
 
Takrat se je zgodba s Keter Group pravzaprav začela. Leta 2005 so v Sloveniji tujci zgradili prvo bioplinarno, ki je bila ena boljših, a je še vedno imela precej tehnoloških napak. »Izkoristili smo lahko le 60 odstotkov njenega potenciala, zato sem razmišljal, kako bi jo sanirali, izboljšali, nadgradili. Ko sem našel rešitve, smo se odločili postaviti lastno elektrarno na farmi, kjer smo imeli govedo. Ker se je dobro obnesla, smo sklenili, da jo ponudimo tržišču.«
 
Štajerec, ki je lani prejel nagrado za inovativnega mladega kmeta, letos pa se poteguje za naziv evropskega inovatorja, se je dobro zavedal prednosti, ki jih prinaša uporaba bioplina: gre namreč za obnovljiv vir energije, zmanjšuje izpuste ogljikovega dioksida in metana, stroške za energijo in neprijetne vonjave, predstavlja kakovostno gorivo, s katerim lahko pripomoremo k zmanjšanju onesnaževanja zemlje in talnih voda. Poleg tega proizvodnja bioplina omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin, zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti ter pomembno prispeva k ohranjanju kulturne krajine.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *