Kmet je vse bolj podjetnik

Na kmetijstvo pogosto gledamo kot na tradicionalno dejavnost, ki ima svoje najboljše čase že za sabo. Razen kmetov je malo drugih, ki bi v kmetijstvu iskali podjetniško priložnost. Kar je napaka. Direktor Pomurskega sejma, ki organizira največji kmetijsko živilski sejem pri nas, Janez Erjavec trdi, da se v kmetijstvu nenehno odpirajo nove poslovne priložnosti.  

Kakšna je danes slika kmetijstva v Sloveniji? 

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji nekaj čez 60 tisoč kmetij. Pravih kmetov, ki živijo samo od kmetijstva, pa je med 15 in 20 tisoč. Povprečna kmetija ima med 6 in 10 hektarjev. Te številke se stalno spreminjajo, število kmetij upada, povprečna površina pa narašča. Enak trend je tudi v Evropi. 

Težko je govoriti samo o slovenskem kmetijstvu, ne da bi pogledali, kaj se dogaja v svetu in v Evropi. Kmetijstvo se globalizira, vendar ima Evropska unija nekoliko mehkejši pristop kot preostali svet. Če bi sledili logiki globalizacije, bi na primer pšenico proizvajali samo tam, kjer je proizvodnja najcenejša, ne pa tam, kjer jo potrebujemo, kjer so najboljše naravne razmere, in ob upoštevanju socialnih dejavnikov. Evropska unija je sprejela model subvencij, ki kmetom zagotavlja določeno varnost. Slovenija je prevzela evropski model kmetijstva, po drugi strani pa je samo od nas odvisno, kako bomo ta model spravili v življenje in ga naredili uspešnega. Slovensko kmetijstvo ima določene posebnosti: je razdrobljeno, raznoliko, nimamo velikih ravnih kmetijskih površin in tako naprej.